Knez Janez Vajkard Auersperg

Knez Janez Vajkard Auersperg

Rojen 11. marca 1615 v Žužemberškem gradu. Leta 1653 postane knez Svetega rimskega cesarstva s pravico kovanja lastnega denarja ter veliki palatin z nazivom. Bil je član knežjega kolegija, grof v Welsu in grof Kočevski. Od leta 1654 je postal vojvoda v Münsterbergu (Ziebice) in Frainkesteina (Zabkovice Šlaskie) na Poljskem. Leta 1664 je postal pokneženi grof v Tengnu. Bil je ustanovitelj fidejkomisa Kočevje, Žužemberk, Višnja Gora, Poljane, Postojna, Lož, Snežnik in Belaj. Za časa cesarja Leopolda I. postane tudi prvi minister. Žal pa je moral zapustiti Dunaj zaradi nerazumne želje po kardinalski časti. 11. decembra 1677 umre na svojem Žužemberškem gradu.

V glavnem obrambnem stolpu je postavljena velika portretna slika.
Obe izjemni osebnosti se da doživeti ob srednjeveškem dnevu ter pravljični noči in dnevu na Žužemberškem gradu.

Oglejte si Žužemberk

Andrej Turjaški

Andrej Turjaški oziroma Andrej pl. Auersperg

Rojen 9. aprila 1565 v Žužemberškem gradu. Vojaški poveljnik in eden izmed zmagovalcev epske bitke s Turki pri Sisku leta 1593, ko združene Kranjske, Hrvaške in Germanske enote premagajo več kot 3 krat številčnejšo turško vojsko pod poveljstvom Hasanpaše Predojeviča.

Za mogočnimi zidovi Žužemberškega gradu začutiš, da je bilo Andreju že v zibko poležena trdnost, vztrajnost, moč in junaštvo. V gradu si lahko ogledate razstavo o Andreju in bitki.

Oglejte si Žužemberk

Anton Martin Slomšek

Anton Martin Slomšek, prvi slovenski blaženi

Škof, pisatelj, pesnik, pedagog, domoljub Slomšek je bil rojen v Unišah pri Ponikvi. Njegov praded Štefan Novak-Slomšek, lastnik posestva Slom, je leta 1737 dal pozidati cerkev sv. Ožbalta (podružnico cerkve sv. Martina). Mladi Slomšek je na gričku pri cerkvi sv. Ožbalta  pasel čredo svojega očeta. Njegovi vrstniki so ga že takrat zelo spoštovali. Ko so pasli okoli Ožbaltove cerkve, je Anton večkrat stopil na stopnice, ki so vodile v zvonik, in jim pridigal. Tako se je že v zgodnji mladosti v njem prepoznaval veliki cerkveni govornik.

Ogled: cerkvica sv. Ožbolta, kjer so v kotu med stolpom in cerkvenim zidom z lesenim opažem zakrite stopnice, s katerih je Slomšek kot pastirček pridigal.

Oglejte si Šentjur

Antični vojščak

Lamelni oklep in kopjasto orožje ango – statusna simbola vojaške elite

V čas antičnih vojščakov vas bo popeljala posebna najdba lamelnih oklepov in kopjastega orožja ango iz druge polovice 6. stoletja. Gre za statusne simbole tedanje družbene oz. vojaške elite – ango frankovsko-alamanske, lamelna oklepa pa bizantinske. Lamelna oklepa sta enkratna v evropskem ali celo svetovnem merilu, saj so jih skoraj v celoti ohranjenih našli le sedem. Frankovska prisotnost je dokazana tudi z bogatimi ženskimi grobovi. Pripadnice najvišjega sloja so namreč pokopali z dragocenimi predmeti in v grobu Germanke so našli pravo bogastvo. Zlati ženski grobovi skupaj z najdbo orožja kažejo na velik strateški položaj Kranja. Kranj je tako najstarejše slovensko naselje s 6.000 letno neprekinjeno poselitvijo.

Vsa arheološka odkritja so na ogled v Gorenjskem muzeju in ponujajo pravo zgodovinsko popotovanje. Replike starodavnega nakita pa so prekrasen trajen spominek, ki ga dobite v Kranjski hiši.

Oglejte si Kranj

Pesnik dr. France Prešeren

Pesnik dr. FRANCE PREŠEREN (1800 – 1849)

V Kranju skoraj ni kotička, ki ne bi obujal spomina na Franceta Prešerna, našega največjega pesnika, velikega svetovljana in človekoljuba, ki je Slovenijo zaznamoval z vseevropskim duhom obdobja romantike in med drugim napisal tudi državno himno. V Kranju je preživel zadnji dve leti svojega življenja, mesto pa je postalo varuh njegove dediščine. V Prešernovi hiši, kjer je prebival do svoje smrti, je urejen spominski muzej z originalnim pohištvom. Sodobna stalna razstava prikazuje pesnikovo življenje in delo. Pesnik je pokopan v Prešernovem gaju, ki je danes spokojen spominski park. Njegovo ime nosi tudi Prešernovo gledališče, ki se ponaša z odmevnimi predstavami, pred njim pa stoji velik pesnikov spomenik, ki je pravi simbol Kranja. V Galeriji Prešernovih nagrajencev je na ogled najbolj žlahtno, kar premore slovenska kultura, dela nagrajencev, ki so dobili Prešernove nagrade. Pesnikova dela so živa in aktualna še danes tudi v odličnih sodobnih interpretacijah.

Na Slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je v Kranju Prešernov smenj, ki odene mesto v podobo 19. stoletja in obudi spomin na našega največjega pesnika. Mesto preplavijo številni rokodelski mojstri domače in umetnostne obrti, zadonijo pevski zbori, zavrtijo se folklorne skupine, zaigrajo lajnarji, po mestu se sprehajajo meščani v značilnih meščanskih opravah in vrata odprejo vsi kulturni hrami mesta, ki ponujajo bogat kulturni program. Dogodek, ki ga ne smete zamuditi, je pravo kulturno doživetje.

Oglejte si Kranj

Franc Guzaj

Franc Guzaj, kozjanski junak, razbojnik in dobrotnik

Pošteni Franc Guzaj je bil po krivem obtožen tatvine, kar je v njemu razplamtelo slo po maščevanju in boj za malega siromaka. Postal je upornik, ki je jemal bogatim in pomagal ubogim in med ljudstvom postal poznan pod imenom kozjanski Robin Hood.

Na Prevorju stoji njegova štiri metre visoka skulptura iz hrastovega debla, katere avtor je Franc Černelič. V njej je upodobil različne slike življenja kozjanskega Robin Hooda: krivo obsodbo, ujetost – junaka gledamo skozi zaporniško lino, neuresničeno ljubezen in smrtno obsodbo. Kip ima posebno funkcijo, saj lahko obiskovalec položi roko k lini in se hkrati priporoča, da ne bi bil po krivici obsojan, da ga ne bi laž prizadela in naredila nesrečo v življenju!

 

Oglejte si Šentjur

Ivan Navratil

Ivan Navratil, urednik, jezikoslovec in narodopisec

Rojen  5. marca 1825 v Metliki, umrl 28. novembra 1896 na Dunaju.

Po očetu je bil češkega rodu, mati je bila Belokranjka. Licej v Ljubljani je zaključil leta 1845, nato nekaj časa študiral bogoslovje. Od leta 1846 je služboval v Ljubljani, leta 1851 pa je postal uradnik in prevajalec na najvišjem sodišču na Dunaju.

Zbiral je jezikovno in etnološko gradivo ter ga primerjal s pojavi od drugod.   V Letopisu Matice slovenske je objavljal obširne razprave. Znan je njegov spis o  delu Jerneja Kopitarja. Prizadeval si je tudi za uveljavitev slovenskega knjižnega jezika.

Njegovo ime  nosi edino folklorno društvo v občini Metlika.

Metliško obredje

Ivan Navratil je v časopisu Vedež leta 1849 prvi omenil ples, ki so ga plesali ob praznovanju velike noči, vuzma..

Del metliškega obredja je metliško kolo, ki sodi med najstarejše plesno izročilo na Slovenskem. Značilnost izvajanja metliškega obredja je plesanje le ob petju in brez instrumentalne spremljave.

Od leta 1992 ga na velikonočni ponedeljek ponovno izvaja Metliška folklorna skupina Ivan Navratil na Trgu svobode v starem mestnem jedru Metlike. Od leta 2013 so Vuzemski plesi in igre v Metliki zaradi svoje izjemnosti vpisani v Register žive kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.

Oglejte si Metliko

Rodbina baronov Born

Rodbina baronov Born

Ob koncu 19. stoletja je v Tržič prišel Julij baron Born, ki je tedaj od Kranjske industrijske družbe kupil obširne posesti in intenzivno začel razvijati tržiško gospodarstvo. Bil je strasten lovec, v lasti je imel rudnik živega srebra v Podljubelju, v Jelendolu je zgradil žago, gospodaril je s planinami in gozdovi. Po njegovi smrti sta družinsko premoženje prevzela sinova Friderik in Karl. Zlasti Karl je ostal ljudem v lepem spominu, cenjen je bil kot dober gospodarstvenik. Še dandanes lahko občudujete njihovo velikopoteznost, ko se po slikoviti, nezahtevni poti iz Ljubelja skozi Bornova tunela vklesana v živo skalo, pripelje do planine Preval, ali na sprehodi skozi Dovžanovo sotesko, kjer je tunel, ki so ga naredili, še danes edina prometna povezava Doline in Jelendola s Tržičem.  

Oglejte si: Dovžanovo sotesko

 

Oglejte si Tržič

Kmečki puntar

Kmečki puntar

Leta 2015 je minilo 500 let od Slovenskega kmečkega upora, ki velja za največji kmečki upor na Slovenskem, saj je zajel skoraj celotno slovensko ozemlje, udeležilo pa se ga je 80.000 članov kmečke zveze. Valvasor je v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da se je leta 1515 širjenje kmečkih uporov iz Notranjske na Štajersko začelo prav pri Konjicah.

V spomin na dogodek so Konjičani ob okrogli obletnici prirpavili veliko uprizoritev Slovenskega kmečkega upora. Na trgu se je zbarala »uboga gmajna«, kar ponazarja tudi nemška žolnirska pesem iz tedanjega časa: »Le vkup, le vkup uboga gmajna!«

Preko 400 prostovoljcev, odetih v avtentična oblačila tistega časa, se je podalo v boj za staro pravdo. Del konjiške in puntarske preteklosti boste lahko ponovno podoživeli  v letu 2020.

Na sprehodu skozi mesto poiščite spominsko ploščo, posvečeno 500-letnici Slovenskega kmečkega upora, ki je nameščena na trški hiši številka 29, v konjiškem Starem trgu, kjer domuje Občina Slovenske Konjice.

Oglejte si Slovenske Konjice

Zemljiški gospod Abraham

Zemljiški gospod Abraham

Ena od legend pripoveduje, da je zemljiški gospod Abraham, doma z Bavarskega, s svojim služabnikom zamorcem, potoval po Poljanski dolini. V temni hosti sta naletela na velikanskega medveda. Knez Abraham je obstal, zamorec pa je nategnil lok ter medveda pokončal. Gospodar je slugo objel in dejal: Rešil si mi življenje služabnik. Za tvoje junaštvo te bom nagradil, da bodo še pozni rodovi vedeli, kakšen junak si bil. V zahvalo je dal v mestni grb naslikati glavo zamorca.

Ste že opazili zamorca s krono v Škofjeloškem grbu?

Z zgodbo povezan dogodek je dramska uprizoritev Zamorc s krono na Historialu – Festivalu zgodovine.

Oglejte si Škofjo Loko