Knez Janez Vajkard Auersperg

Knez Janez Vajkard Auersperg

Knez Janez Vajkard Auersperg, rojen 11. marca 1615 v Žužemberškem gradu. Leta 1653 postane knez Svetega rimskega cesarstva s pravico kovanja lastnega denarja ter veliki palatin z nazivom. Bil je član knežjega kolegija, grof v Welsu in grof Kočevski. Od leta 1654 je postal vojvoda v Münsterbergu (Ziebice) in Frainkesteina (Zabkovice Šlaskie) na Poljskem. Leta 1664 je postal pokneženi grof v Tengnu. Bil je ustanovitelj fidejkomisa Kočevje, Žužemberk, Višnja Gora, Poljane, Postojna, Lož, Snežnik in Belaj. Za časa cesarja Leopolda I. postane tudi prvi minister. Žal pa je moral zapustiti Dunaj zaradi nerazumne želje po kardinalski časti. 11. decembra 1677 umre na svojem Žužemberškem gradu.

V glavnem obrambnem stolpu je postavljena velika portretna slika.

Obe izjemni osebnosti se da doživeti ob srednjeveškem dnevu ter pravljični noči in dnevu na Žužemberškem gradu.

Andrej Turjaški

Andrej Auersperg oziroma Andrej Turjaški

Andrej pl. Auersperg oziroma Andrej Turjaški, rojen 9. aprila 1565 v Žužemberškem gradu. Vojaški poveljnik in eden izmed zmagovalcev epske bitke s Turki pri Sisku leta 1593, ko združene Kranjske, Hrvaške in Germanske enote premagajo več kot 3 krat številčnejšo turško vojsko pod poveljstvom Hasanpaše Predojeviča.

Za mogočnimi zidovi Žužemberškega gradu začutiš, da je bilo Andreju že v zibko poležena trdnost, vztrajnost, moč in junaštvo. V gradu si lahko ogledate razstavo o Andreju in bitki.

Oglejte si Žužemberk

Janez Puhar

Janez Puhar (1814-1864) prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo

Spoznajte Prešernovega sodobnika in izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja. Vodili vas bomo skozi njegovo življenje in delo, praktično pokazali njegov fotografski postopek in ohranjene fotografije na steklo. Pogledali boste skozi “prvi fotoaparat” – camero obscuro.

Ogledu spominske sobe priključite še praktični del – DELAVNICO. V fotografski temnici sami ročno razvijte črno-belo fotografijo. Seznanili se boste z ročnim razvijanjem fotografij, osvojili nove izraze in izdelali trajni spominek, ki ga po končani delavnici odnesete domov.

Informacije in najava skupin: 051 615 388 ali 04/201-39-67 (Magda Zore)

Povezave:
Puhar.si
Fotografsko društvo Janez Puhar

Janez Puhar, Avtoportret, hyalotipija (fotografija na steklu) ali svetlopis, 12,1 x 10,3 cm, Narodni muzej Slovenije v Ljubljani, inv. št. F-60 (Foto: Tomaž Lauko, NMS)

Oglejte si Kranj

Leopold Layer

Leopold Layer (1752 – 1828) – poznobaročni slikar, ki je naslikal Brezjansko Marijo

V Layerjevi hiši je na prehodu iz 18. v 19. stoletje živel slovenski slikar Leopold Layer, poznobaročni slikar, čigar slike so v sredini 19. stoletja krasile skoraj vsako hišo v Kranju. Njihova delavnica je navadno imela dovolj dela, ko pa so l.1809 Francozi zasedli Kranjsko, so naročila prenehala. V stiski so začeli v ponarejati avstrijski papirnati denar in ga širiti med ljudi. Zaradi tega so ju z bratom zaprli in slednji je v ječi umrl, Leopolda pa so obsodili na pet let ječe. V stiski in negotovosti se je zaobljubil, da bo poslikal kapelico Matere Božje na Brezjah, če bo rešen. Ko je bil oproščen je izpolnil obljubo in naslikal najbolj čaščeno slovensko milostno podobo „Marije Pomagaj“. 

Oglejte si Kranj

Viktor Ruard, fužinar

Viktor Ruard, fužinar 

Rod Ruardov izvira iz Belgije. Valentin Ruard je v 17. stoletju kupil savske fužine in rudnike v Savskih jamah pri Jesenicah, njegov sin Leopold pa je posest še povečal z zemljišči na Savi, v Mojstrani, okolici Kranjske Gore, rudnikom premoga v Zagorju in talilnico železa pri Litiji.

Viktor Ruard se je rodil 26. marca 1814 na Savi. Podjetje je leta 1861 samo pri rudnikih nad Jesenicami zaposlovalo 158 rudarjev. Veljal je za dobrega, vljudnega in skromnega človeka. Družbo je rad zabaval z malimi žepnimi coprnijami in bil tudi vnet kegljač. Večkrat je spraševal uradnike, kaj delajo. »Ah, to lahko počaka do jutri, gremo kegljat …«, in jih povabil na kegljišče za graščino. Njegova žena Ana, rojena Atzl, je bila ošabna zapravljivka. Razsipno življenje žene in njunih enajstih otrok naj bi pripomoglo k propadu podjetja. Viktor Ruard je leta 1871 vse svoje premoženje prodal Kranjski industrijski družbi, sam pa je obdržal del graščine na Savi, kjer je preživel svoja zadnja leta in umrl leta 1886.

 

Zanimivosti:

  • Družina Ruard je imela za graščino na Savi živalski vrt, ki je bil na ogled brezplačno. Največja atrakcija so bili medvedi, volkovi in opice, ki so jim domačini rekli afne.
  • Viktor Ruard je leta 1858 kupil blejsko gospostvo z gradom, ki ga je moral leta 1882 zaradi dolgov prodati.
  • O življenju Viktorjeve žene in otrok govorijo številne zgodbe. Ena izmed njih omenja jahanje Ruardovega otroka, ki ga je konj s sedla vrgel na tla. Gospa je konja zato dala ustreliti.
  • Od Viktorjevih otrok je na Jesenicah ostal le najmlajši Friderik. Klicali so ga Fric in je bil nepoboljšljiv pijanec. V kantini je iz vrčkov pil ostanke piva. Zapuščen je žalostno končal na nekem seniku v Mojstrani.

Oglejte si Jesenice

Anton Martin Slomšek

Anton Martin Slomšek, prvi slovenski blaženi

Škof, pisatelj, pesnik, pedagog, domoljub Slomšek je bil rojen v Unišah pri Ponikvi. Njegov praded Štefan Novak-Slomšek, lastnik posestva Slom, je leta 1737 dal pozidati cerkev sv. Ožbalta (podružnico cerkve sv. Martina). Mladi Slomšek je na gričku pri cerkvi sv. Ožbalta  pasel čredo svojega očeta. Njegovi vrstniki so ga že takrat zelo spoštovali. Ko so pasli okoli Ožbaltove cerkve, je Anton večkrat stopil na stopnice, ki so vodile v zvonik, in jim pridigal. Tako se je že v zgodnji mladosti v njem prepoznaval veliki cerkveni govornik.

Ogled: cerkvica sv. Ožbolta, kjer so v kotu med stolpom in cerkvenim zidom z lesenim opažem zakrite stopnice, s katerih je Slomšek kot pastirček pridigal.

Oglejte si Šentjur

Rodbina Ipavcev

Rodbina Ipavcev

“Ni jih na svetu ljudi, ki bi rajši peli, kakor Slovenci in lepšega daru ne vem, kakor jim čedno pesmico dati,” je leta 1847 zapisal Anton Martin Slomšek. Tedaj je v Sv. Juriju ob južni železnici že odraščal rod Ipavcev. Po izobrazbi so bili zdravniki, po srcu pa glasbeniki in skladatelji, ki predstavljajo pomemben dejavnik v razvoju slovenske kulture v času avstro-ogrske oblasti. 

Franc Ipavec je slovel po operativnem zdravljenju očesne mrene. Njegov sin Benjamin velja za pomembnega predstavnika slovenske glasbene romantike. Največje dosežke je ustvaril v vokalni liriki s samospevi na besedila slovenskih pesnikov. Napisal je prvo slovensko opero z zgodovinsko snovjo Teharski plemiči. Drugi sin Gustav je prevzel očetovo zdravniško prakso, kot župan pa je imel v domačem kraju na voljo dober pevski zbor, pri katerem je lahko hitro preizkusil svoje kompozicijske zamisli in vsak Slovenec pozna njegovo pesem Slovenec sem. Gustavov sin Josip se je kot glasbenik proslavil predvsem s prvim slovenskim baletom Možiček, samospevi in glasbo za opereto Princesa Vrtoglavka.

Oglejte si Šentjur

6. in 7. stoletje – Zlata doba Karnija

Lamelni oklep in kopjasto orožje Ango – statusna simbola vojaške elite

Oglejte si najizjemnejšo poznoantično najdbo iz Kranja – lamelna oklepa in kopjasto orožje ango, kakršne so v 6. stoletju v Evropi nosili le najimenitnejši bizantinski in germanski vojščaki. Tako dobro ohranjenih tovrstnih oklepov ni mogoče videti nikjer drugje v Evropi.  Frankovska prisotnost je dokazana tudi z bogatimi ženskimi grobovi, kjer so našli pravo bogastvo. Zlati ženski grobovi skupaj z najdbo orožja kažejo na velik strateški položaj Kranja. Vsa arheološka odkritja so na ogled v Gorenjskem muzeju in ponujajo pravo zgodovinsko popotovanje. Replike starodavnega nakita so prekrasen trajen spominek, ki ga dobite v Kranjski hiši.

Agoni so kopja, ki so večinoma povsem oblita z železom, nasajena na lesen držaj. Gre za specialno orožje frankovske družbene elite in hkrati njen statusni simbol.  

   

Lamelni oklep je bil sestavljen iz nekaj manj kot 270 ozkih kovanih ploščic, t.i. lamel, ki so bili z usnjenimi jermeni sešiti v šest nizov, ti pa nato obešeni drug na drugega in so sestavljali oklep. Zaradi svoje zgradbe je bil izjemno trden in hkrati zelo gibljiv. Skrbna restavracija ob odkritju poškodovanega oklepa je omogočila njegovo natančno rekonstrukcijo in izdelavo prototipa, ki si ga lahko tudi nadenete.

Oglejte si Kranj

Dr. France Prešeren, pesnik

Pesnik Dr. France Prešeren (1800 – 1849)

V Kranju skoraj ni kotička, ki ne bi obujal spomina na našega največjega pesnika, velikega svetovljana in človekoljuba, ki je med drugim napisal tudi državno himno. V Kranju je preživel zadnji dve leti svojega življenja, mesto pa je postalo varuh njegove dediščine. V Prešernovi hiši je urejen spominski muzej, pokopan je v Prešernovem gaju, ki je danes spokojen mestni park. Njegovo ime nosi Prešernovo gledališče, pred njim pa stoji velik pesnikov spomenik, pravi simbol Kranja. V Galeriji Prešernovih nagrajencev je na ogled najbolj žlahtno, kar premore slovenska kultura, dela nagrajencev Prešernovih nagrad.

Na Slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je v Kranju Prešernov smenj, ki odene mesto v podobo 19. stoletja in obudi spomin nanj. Dogodek je pravo kulturno doživetje.

Oglejte si Kranj

Sv. Nazarij

Sv. Nazarij

Sv. Nazarij, zavetnik mesta in koprske škofije, naj bi se rodil v Borštu pri Kopru med leti 470 in 480. Bil je prvi koprski škof (imenovan leta 524). Po legendi je bil njegov prihod v Koper povezan s čudežem. V mesto naj bi prišel peš po morju, ne da bi si zmočil nog. Meščani naj bi ga pričakali v mandraču sv. Petra, od koder so videli šop svetlobe, ki se je dvignil iz morja in izginjal proti mestu. Ta čudežna svetloba naj bi se ponavljala vsako leto na svetnikov dan, 19. junija, zato so ga Koprčani častili kot svojega zavetnika. Na ta dan se je vsako leto odvijalo praznovanje s slovesnim bogoslužjem in procesijo po koprskih ulicah, z obloženimi stojnicami in zabavo. Danes je praznovanje obnovljeno, čeprav v nekoliko drugačni obliki.

Oglejte si Koper