blog / 10. februarja 2020

Slovenski praznik kulture in norčavi pust

Februar v slovenskih zgodovinskih mestih nikakor ni dolgočasen in siv, temveč obarvan z bogato kulturo in živahnim pustnim rajanjem. Na slovenski kulturni praznik, Prešernov dan (8. februar) obiščite Kranj, kjer vas Prešernov smenj popelje nazaj v čas romantike 19. stoletja. Pust in pustne vragolije pa so doma na Ptuju, kjer se lahko pridružite jubilejnemu 60. kurentovanju (15. do 25. februarja). Posebno pustno doživetje pa ponuja tudi Kostanjevica na Krki. Tam poteka Šelmarija, ki velja za najstarejši pustni obred na Slovenskem z več kot 160-letno tradicijo! Pustni čas pa ponuja tudi obilo priložnosti, da okusite pristne slovenske pustne jedi

Slovenski kulturni praznik, Prešernov dan v Kranju

Kulturna dediščina je temeljni gradnik narodne zavesti. Pri Slovencih pa je bil vpliv kulture še posebej odločilen, saj je v različnih zgodovinskih obdobjih delovala kot pomembno vezivo na poti do osamosvojitve. Slovenci se ji zato vsako leto poklonimo ob kulturnem prazniku, s katerim se spominjamo največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Z njegovo poezijo smo Slovenci, v literarnem pogledu, postali enakovredni evropskim narodom.

France Prešeren (1800-1849) velja za enega od najpomembnejših slovenskih simbolov, obletnica njegove smrti, 8. februar, pa predstavlja slovenski državni kulturni praznik. Na ta dan se po celi Sloveniji odvijajo številni kulturni dogodki in prireditve. Eden izmed najbolj priljubljenih praznovanj pa je zagotovo Prešernov smenj v Kranju, kjer je Prešeren preživel zadnja leta svojega življenja in je tam tudi pokopan. Zgodovinsko mesto Kranj, ki ponuja mnoga druga obeležja posvečena Prešernu, na Prešernov dan postane pravo kulturno srce Slovenije.

Prešernov smenj, ki Kranj odene v podobo iz 19. stoletja, z bogatim kulturnim programom vsako leto pritegne v Kranj več kot 25.000 obiskovalcev. Ulice oživijo številni rokodelski mojstri domače in umetnostne obrti, nalezljivo živahno vzdušje širijo plesi folklornih skupin in pesmi pevskih zborov, po mestu se razlegajo melodije lajnarjev in recitacije Prešernovih pesmi. Pridružite se lahko tudi številnim brezplačnim vodenim ogledom mesta Kranj in drugih kulturnih ustanov.

Pust in kurentovanje na Ptuju

Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev slovenske kulturne dediščine, ki izvira še iz poganskih časov. Maske, ki naj bi odganjale zle duhove zime in priklicale pomlad, svojo tradicijo ohranjajo še danes, eno izmed najbolj prepoznavnih pustnih praznovanj v Sloveniji pa predstavlja kurentovanje na Ptuju.

Simbol ptujskega pustovanja je lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo. Obhodi kurentov, ki se dokumentirano pojavlja že od leta 1880, spadajo med najpomembnejše pustne šege v Sloveniji in so od leta 2017 uvrščeni na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 

Letos bo zgodovinsko mesto Ptuj od 15. do 25. februarja gostilo jubilejni 60. mednarodni pustni festival – Kurentovanje 2020. V tem času se bodo v okviru ArtfestaEtnofesta in Karnevalfesta zvrstile številne prireditve, pustne povorke, plesi v maskah, koncerti, razstave … Obiskovalci bodo lahko okusili lokalne dobrote in žlahtno kapljico domačih vinarjev.

Lonely Planet je Kurentovanje na Ptuju uvrstil med najbolj zanimive karnevale na svetu, saj obeta doživetja, ki jih ne boste doživeli nikjer drugje po svetu.

Šelmarija v Kostanjevici na Krki

Tradicija pustnega rajanja je značilna tudi za zgodovinsko mesto Kostanjevica na Krki, kjer se že od leta 1854 v pustnem času odvije štiridnevno, tradicionalno pustovanje imenovano Šelmarija, ki velja za najstarejši pustni obred na Slovenskem. Etnološko društvo Prforcenhaus v Kostanjevici na Krki že več kot 160 let ohranja ta edinstven običaj in skupaj z domačini skrbi, da se izročilo, kot del dragocene kulturne dediščine Kostanjevice ob Krki, ohranja in nadaljuje.

Kaj pa slovenske pustne jedi? 

Kot del slovenske kulturne dediščine so za pustni čas značilne tudi posebne, obredne pustne jedi. Obilna pustna pojedina je v preteklosti klicala po dobri letini in hkrati zagotavljala dovolj zaloge za premagovanje 40-dnevnega posta, ki je trajal vse do velike noči.

Tradicionalne slovenske pustne jedi se v različnih krajih razlikujejo, vendar pa povsod velja, da pustna hrana mora biti čim bolj mastna, ocvrta in posuta s sladkorjem.

Skoraj povsod po Sloveniji je bila v pustnem času na mizi pečena svinjina, običajno glava ali krača, kuhano kislo zelje ali repakrompir in za sladkanje predvsem ocvrte dobrote, kot so krofiflancatimiškeocvirkovcašpehovka. Ponekod po Sloveniji so na pustni torek obredna jed tudi žlikrofi, narejeni iz ajdove ali bele moke.

Doživite februar v slovenskih zgodovinskih mestih z zvrhano mero kulture, poezije in norčavih pustnih doživetij. Vabijo vas  KranjPtuj in Kostanjevica na Krki.

Nazaj na vse prispevke