Novi evropski Bauhaus – celovita prenova, 1. konferenca
Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je 14. maja 2025 v sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije (ZZMS) in Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) organiziral konferenco o celoviti prenovi po načelih novega evropskega Bauhausa. Predavatelji različnih strok so predstavili vrsto raziskovalnih projektov, pa tudi že izvedenih posamičnih primerov prenove in ohranjanja stavbne dediščine, ob tem pa iskali odgovore, kako je lahko pobuda novega evropskega Bauhausa (NEB) priložnost za sistemsko in celovito prenovo.
Uvodoma je udeležence pozdravil direktor doc dr. Aleš Žnidarič, direktor ZAG, in predstavil NEB, evropsko pobudo, ki želi z vrednotami trajnosti, lepote in vključenosti preoblikovati naša življenja in bivalno okolje. Celovita prenova je v središču NEB, tudi v strategiji prostorskega razvoja Slovenije se pojavlja kot nujnost, a se je odločevalci vztrajno izogibajo, jo celo zavračajo. Mehanizmi podpore prenovi so, milo rečeno, mačehovski. To dokazuje tudi nezanimanje za pridobitev konkretnih podatkov, kakšen potencial pomeni neizkoriščen obstoječi stavbni oziroma stanovanjski fond (npr. v mestnih središčih).
Aktualni projekti slovenske države še vedno in predvsem podpirajo gradnjo novega, čeprav vemo, da je navkljub prenovi energetske učinkovitosti in projektom razogljičenja novogradnja ena najbolj okolje obremenjujočih dejavnosti.
Razpisi NEB omogočajo financiranje prav projektov prenove. Odpirajo se priložnosti, da se resno lotimo izboljšanja kakovosti bivalnega okolja, premislimo potenciale, ki nam jih ponuja že zgrajen stavbni fond, katerega pomemben del je stavbna dediščina, ter odpremo za slovensko družbo, kot tudi širše, koristne, morda pilotne projekte. Slovenija je že naredila pomemben preboj na tem področju, prof. dr. Andreja Kutnar iz Univerze na Primorskem je predstavila Akademijo NEB, katere ustanovitelj in nosilec dejavnosti je Univerza na Primorskem.
Konferenca Celovita prenova je bila prvi dogodek na temo novega evropskega Bauhausa in vrednot, ki jih izpostavlja, tako je bilo tudi zanimanje za sodelovanje na konferenci izjemno. Zato jeseni napovedujemo že drugo konferenco CELOVITA PRENOVA z novimi predavatelji in zanimivimi temami ter upamo na posluh in odziv odločevalcev države.
Iztočnice konference so izpostavile celovito prenovo bivalnega okolja kot priložnost za reševanje posledic njegove degradacije in neizkoriščenih potencialov, vključno z mestnimi središči. Predstavljeni so bili številni projekti in aktivnosti, ki jih izvajajo Univerza na Primorskem, Univerza Maribor, Univerza Ljubljana, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Urbanistični inštitut Slovenije, Muzej Laško, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ministrstvo za kulturo, Indok center, Georudeko d. o. o.
V Združenju zgodovinskih mest Slovenije smo na konferenci izpostavili, da so zgodovinska mesta kompleksni organizmi. Tvorijo jih njegovi prebivalci, poslovna dejavnost – turizem kot ključna gospodarska panoga, prostor in vsebine (kultura). Da lahko mesto živi, morajo uspešno (so)delovati vsa štiri področja, pot do njih sestavlja sedem korakov: skrb za kulturno dediščino, spodbujanje lokalnega življenja, vključevanje lokalne skupnosti, povezovanje zgodovine s prihodnostjo, turizem, ki spoštuje lokalno kulturo in identiteto, ter dostopnost in odprtost.
Predavatelji so predstavili izzive v prostoru kot priložnosti za celovito prenovo. Ob vrsti projektov in drugih aktivnosti, poznanih uspešnih primerov celovitih prenov mestnih središč iz tujine so udeleženci podali skupno sporočilo, da prenova ni dejanje, pač pa proces, ki zahteva naddisciplinarni pristop, predvsem pa potrebuje ustrezen zakonodajni okvir oziroma stabilno in sistemsko sofinanciranje države. Slednje v Slovenji pogrešamo in zato pozivamo odločevalce, da pristopijo k ukrepanju in uresničitvi že podanih pobud, med njimi Pobude za mestna središča za takojšen, sistemski, medsektorski pristop k urejanju zgodovinskih mestnih središč, za njihov obstoj in razvoj ter vključitev kulturne dediščine v razvojne programe države.
Zagotoviti moramo pogoje, da bo prenova bivalnega okolja, ki je realen problem sodobnosti, podprta z najnovejšimi tehnologijami, inovacijami in pametnim načrtovanjem. Vsaka posamična prenova pomeni prispevek k zmanjšanju ogljičnega odtisa (zaradi prihranka gradiv, transportov, zemljiških parcel in s tem povezanega opremljanja itd.) in ima kot dediščina že ustvarjeno dodano vrednost (v uporabljenem gradivu, vloženi energiji in znanju). Zato o njeni trajnosti ne more biti dvoma.
