Mesto za en dan

NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije


Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.

Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!

Piran

ZAKLAD, KI ČAKA, DA GA ODKRIJETE


Pustite se objeti srednjeveškemu mediteranskemu mestu z obzidjem. Povzpnite se do njegovih najlepših razgledov. Pojdite čez njegova številna mestna vrata. Naj vam cerkve in palače pripovedujejo zgodbo o mestu solinarjev, trgovcev in umetnikov.

Sprehod po priporočeni poti v mestu opravite v pol ure ali uri. Ker vmes uživate v njegovih kulturnih zakladih in razgledih, ker si vzamete čas za okušanje mediteranske in istrske kuhinje, ostanite v mestu vsaj en dan.

Po najlepšem mestu ob morju

Seznanite se z vrhunskim violinistom. Vstopite v hišo nenavadne ljubezenske zgodbe. Prehodite 146 stopnic do zvonov. Spustite se do svetilnika.

V središču violinistovega mesta
Po najlepšo veduto na obzidje
Med piranske cerkve
Na razgledni vrh Pirana
Spust na punto k morju
Skozi mnoga piranska vrata

V središču violinistovega mesta

Tartinijev trg (1), poimenovan po slavnem skladatelju in violinistu Giuseppu Tartiniju, je največji piranski trg in najboljše izhodišče za odkrivanje posebnosti mesta. V občinski palači (2) vstopite v turistično informacijski center (3), kjer se lahko opremite z več informacijami za svoj potep. Začnite ga kar na trgu, ki ga obkrožajo srednjeveške palače. V Loži (4) si oglejte razstavo v Mestni galeriji. Ob pogledu na Benečanko (5) pomislite na lepe ljubezenske zgodbe. Tartinijev spomenik (6) naj vas spodbudi za vstop v Tartinijevo hišo s spominsko sobo velikega virtuoza (7).

Namig: Ob obisku Tartinijeve hiše poiščite gostilnico La bottega dei sapori, kjer si lahko privoščite tipične piranske jedi iz dnevnega ulova, v kombinaciji s svežo pridelano zelenjavo.

Po najlepšo veduto na obzidje

Iz Tartinijevega trga se usmerite v strmo Rozmanovo ulico (ni primerna za osebe z gibalnimi težavami). V njej so ohranjena Rašporska vrata (8) iz 15. stoletja. To so ena od treh mestnih vrat iz skoraj v celoti ohranjenega obzidnega pasu, ki se mu kmalu približate. Mestno obzidje (9) s sedmimi obrambnimi stolpi je res vredno ogleda, povzpnite se nanj. Ne zamudite izjemnega razgleda in priložnosti za fotografiranje, od tu vidite najlepšo veduto Pirana.

Med piranske cerkve

V Piranu je kar deset cerkva. Po ogledu obzidja nadaljujmo pot po Ulici IX. korpusa in nato zavijmo levo, v Bolniško ulico, kjer je Minoritski samostan (10). Del samostana je križni hodnik, ki s svojo izjemno akustiko gosti prireditve, kot je na primer Tartinijev festival. Ob samostanu je cerkev Sv. Frančiška (11) s slikami beneških slikarjev iz 17. in 18. stoletja. V isti ulici je tudi manjša cerkev Marije Snežne (12), nekoč zasebna kapela premožne piranske meščanke. V bližini je še baročna cerkev Marije Tolažnice (13).

Na razgledni vrh Pirana

Po stopnicah se usmerite na kapiteljski vrh Pirana, od koder se širi razgled na morje in kar tri države. Grič je že od 17. stoletja utrjen s podpornim zidovjem in kamnitimi oboki. Na razglednem vrhu je stolna cerkev Sv. Jurija (14), največja med piranskimi cerkvami, s sedmimi marmornimi oltarji in bogato poslikanim lesenim stropom. Del cerkvenega kompleksa je osmerokotna krstilnica (15), v kateri je bil krščen tudi Giuseppe Tartini. Najvišje v Piranu domuje nadangel Mihael. S svojim obračanjem po vetru na vrhu zvonika (16) napoveduje vreme. Zvonik je visok 46,45 metra. Povzpnite se po njegovih 146 stopnicah in še razširite svoje razglede na mesto in daljna obzorja.

Spust na punto k morju

Po ulici Pusterla se spustimo do Prešernovega nabrežja ob morju. Vodi nas na konico piranskega polotoka – na piransko punto oziroma Rt Madona (17). Tu se nahaja najgloblja točka Tržaškega zaliva.

Na Punti stoji neogotski svetilnik (18), ki mu pripada tudi stanovanje za svetilničarja. Kamniti svetilnik je odprt za oglede – vstopite vanj. Del kamnite trdnjave, ki je bila nekoč vpeta v mestno obzidje, je tudi cerkev, ki je bila leta 1274 posvečena sv. Klemenu, zavetniku mornarjev. Leta 1632 so jo zaradi kužnih epidemij posvetili Mariji Zdravja.

Skozi mnoga piranska vrata

Z nabrežja zavijete mimo Turšičevega trga skozi Miljska vrata (20) v Gregorčičevo ulico. Po njej prispete na Prvomajski trg (21), ki je bil nekoč osrednji trg Pirana. Na njem je kamnita ploščad z zbiralnikom deževnice. Nadaljujte pot na Židovski trg (22), kjer je cerkev Sv. Štefana, ena najstarejših piranskih cerkva. Na Tartinijev trg se vrnite potem, ko poiščete še prehode skozi preostala ohranjena mestna vrata (23). Po Verdijevi in Savudrijski ulici pridete do Dolfinovih vrat, po Obzidni in Partizanski ulici do Osrednjih vrat, v bližini Turšičevega trga poiščite Miljska vrata. Pot po Kidričevem nabrežju vas vodi mimo Palače Trevisini (26) do vrat sv. Jurija. Skoznje se vrnete na Tartinijev trg (1), kjer ste začeli svoje raziskovanje najlepšega slovenskega mesta na obali.

Namig: Na Prvomajskem trgu si privoščite lahek obed in kozarec istrske malvazije v lokalni Cantini. Na Tartinijevem trgu poiščite spominek v Čokoladnici z bogatim izborom ročno izdelanih sladkosti ali v Benečanki, kjer lahko izbirate med izdelki s soljo iz Piranskih solin.

Odcep za potep

PO DOBRO POČUTJE NA SEČOVELJSKE SOLINE

Piran je mesto, ki je zraslo na soli. Obiščite znamenite Piranske soline. Oglejte si tradicionalno pridelavo soli po 700 let stari metodi. Vstopite v muzej solinarstva v hiši, v kakršnih so nekoč prebivale solinarske družine. V solinah opazujte življenje ptic – tu jih je več kot 300 vrst. Preizkusite zdravilne učinke slanice in solinskega blata v edinstvenem wellness centru Lepa Vida na prostem. Uživajte v učinkih talasoterapije.

Več informacij: TIC Piran

www.portoroz.si

1X

TARTINIJEV TRG

Manjši mandrač, notranje mestno pristanišče za ribiške čolne, so v 19. stoletju zasuli s peskom in ustvarili prostorno tržno ploščad, okoli katere so nanizane vse pomembnejše mestne ustanove. Trg so poimenovali po slavnem Pirančanu, violinskem virtuozu in skladatelju Giuseppu Tartiniju (1692–1770). Trg z elipsasto obliko je bil v prvi polovici 20. stoletja končno obračališče električnega tramvaja, ki je povezoval Piran in Portorož. Današnjo podobo trga s ploščadjo iz belega istrskega kamna je zasnoval arhitekt Boris Podrecca.

2X

OBČINSKA PALAČA

Benečani so konec 13. stoletja zunaj takratnega obzidja postavili mestno hišo v romansko–gotskem slogu. Njena fasada je bila polna vzidanih grbov in napisnih plošč. Ob koncu 19. stoletja je bila zgrajena nova občinska palača. Na njej je kamnita figura leva z odprto knjigo, ki spominja na čase beneške Serenissime in na staro mestno hišo. V palači je sejna dvorana Domenica Tintoretta, ki jo krasi umetnikovo veliko platno »Marija z otrokom in piranskimi mestnimi očeti«.

Tartinijev trg 2

3X

TURISTIČNO – INFORMACIJSKI CENTER PIRAN

Center v občinski palači je odlično izhodišče za spoznavanje Pirana, Portoroža in Istre. Tu se lahko oskrbite z informativnimi in promocijskimi gradivi ali pa se dogovorite za vodene oglede mesta in zaledja.

Tartinijev trg 2, T: 05 673 44 40

4X

LOŽA

Kjer je danes Mestna galerija, je bila nekoč stara mestna loža, povezana z mestno hišo in s cerkvijo sv. Jakoba. V Loži so se zbirali mestni veljaki, tu je bil tudi urad kataverjev, ki so varovali občinsko premoženje. Mestna galerija je pomembno razstavišče moderne umetnosti in prizorišče odmevnih dogodkov, kot so npr. Piranski dnevi arhitekture.

Mestna galerija, Tartinijev trg 3, T: 05 671 20 80

5X

BENEČANKA

Najstarejša ohranjena hiša na Tartinijevem trgu je bila zgrajena v beneško gotskem slogu v 15. stoletju. Med okni drugega nadstropja ima vzidano kamnito ploščo s stoječim levom in napisom »Lassa pur dir« – Pusti, naj govore. Legenda pravi, da je napis povezan z zgodbo o ljubezni. Premožen beneški trgovec naj bi zgradil hišo lepi mladi Pirančanki, z napisom pa naj bi opravljive meščane opomnil, kako malo mu je mar za njihove govorice. Danes je v prvem nadstropju hiše prodajalna vrhunskih slovenskih penin in kristala, v drugem in tretjem nadstropju pa sta prestižni nastanitvi. Ena se imenuje po beneškem trgovcu Del Bello, druga je Margareta, imenovana po lepi Pirančanki.

Ulica IX. korpusa 2, T: 041 681 845

6X

TARTINIJEV SPOMENIK

Giuseppe Tartini, rojen leta 1692 v Piranu, je bil eden največjih violinistov svoje dobe, cenjen skladatelj in izviren glasbeni teoretik. Ob 200-letnici njegovega rojstva so mu Pirančani želeli postaviti spomenik, ker pa so se dela zavlekla, so bronasti kip mojstra v nadnaravni velikosti na visok podstavek postavili šele leta 1896. Spomenik je delo Benečana Antonia Dal Zotta, podstavek zanj pa je postavil tržaški kamnosek Antonio Tamburlini.

7X

TARTINIJEVA HIŠA S SPOMINSKO SOBO

Ena od najstarejših zgradb v mestu, omenjena že leta 1384, je v času Tartinijevega rojstva pripadala plemiški družini Zangrando, iz katere je prihajala Caterina Zangrando, Giuseppova mati. Danes je v umetnikovi rojstni hiši na ogled spominska soba z dragocenimi glasbenikovimi predmeti, kot so posmrtna maska, violina, črtalnik in pisma. Tudi Dvorana vedut z zanimivimi stenskimi poslikavami je vredna ogleda. V hiši ima svoj sedež Skupnosti Italijanov “Giuseppe Tartini”.

Cankarjevo nabrežje 3, T: 041 671 297

8X

RAŠPORSKA VRATA

Najstarejše mestno jedro je bilo obzidano najbrž že v sedmem stoletju. Del obzidja, ki je obdajalo najstarejši del mesta na področju rta, se v svojem poteku ni spreminjal, potrebno ga je bilo le večkrat temeljito obnoviti. V končni fazi širitve, v začetku 16. stoletja, je t. i. tretje obzidje zaobjelo celoten polotok. V vmesnem času je nastalo drugo obzidje, katerega ostanek so ohranjena Rašporska vrata.

Rozmanova ulica

9X

MESTNO OBZIDJE

Piransko mestno obzidje je sprva obdajalo staro mestno jedro na Punti. Ko se je mesto začelo širiti proti mandraču, je sproti vključevalo nove četrti, ki so nastajale izven obzidja. Zaradi širitve mesta in za obrambo pred napadi zunanjih sovražnikov so obzidje dograjevali. Ostanki prvega in drugega mestnega obzidja so zdaj vpeti v mestno jedro, opazite jih lahko na sprehodu po piranskih uličicah. Izjemno zgodovinsko vrednost pa ima najobsežnejši ohranjeni ostanek obzidja z obrambnimi stolpi na pobočju Mogorona, ki daje mestu značilno veduto. Tretje obzidje, dokončano v 16. stoletju, je objemalo ves polotok.

www.wallsofpiran.com, T: 05 671 03 90

10X

MINORITSKI SAMOSTAN

Samostan sv. Frančiška je bil najverjetneje ustanovljen še pred letom 1301, ko so minoriti že začeli z gradnjo cerkve. Hrani veliko glasbene literature, stara samostanska knjižnica pa se lahko pohvali s knjigami iz 15. stoletja. V njem še danes živijo bratje minoriti, ki upravljajo samostansko cerkev, nudijo duhovno oskrbo in vodijo duhovne vaje. Križni hodnik predstavlja eno najbolj akustičnih prizorišč v Sloveniji, kjer že vrsto let potekajo številne vrhunske glasbene prireditve. Iz križnega hodnika je vhod v samostansko pinakoteko, kjer so na ogled platna beneških slikarjev.

Bolniška ulica 30, T: 05 673 44 17

11X

CERKEV SV. FRANČIŠKA

Cerkev v kompleksu minoritskega samostana, posvečena sv. Frančišku Asiškemu, je bila zgrajena leta 1318. Njena današnja notranjost izvira iz 17., zunanjost pa je iz 19. stoletja. Cerkev krasijo kipi in slike beneških umetnikov ter orgle iz leta 1897. V notranjosti cerkve je med 32 grobnicami pod tlakom tudi grobnica družine Tartini. Za cerkvijo je zvonik s tremi zvonovi iz 13. stoletja.

Bolniška ulica

12X

CERKEV MARIJE SNEŽNE

Manjša cerkev, ki je bila v 15. stoletju zgrajena z zapuščino premožne piranske meščanke, ima nad vhodom sliko Marije Snežne s prizorom čudeža – avgustovskega snega v Rimu. Iz časa baročne predelave v 17. stoletju se je ohranil dragocen cikel oljnega slikarstva, opremljen z rezljanimi okvirji. Med restavriranjem so odkrili dragoceni sliki iz sredine 15. stoletja v tehniki tempere na lesu. Sliki »Križanje« in »Oznanjenje« sta edinstven primer gotskega tabelnega slikarstva v slovenski Istri.

Bolniška ulica

13X

CERKEV MARIJE TOLAŽNICE

Baročna cerkev stoji na mestu nekdanje srednjeveške cerkve sv. Mihaela. V njej so slike s prizori iz legende o sv. Avguštinu in bogate lesene intarzije. Steno nad glavnimi vhodnimi vrati krasi Brustolonov velik lesen rezljan okvir iz začetka 18. stoletja s sliko »Marija z otrokom«.

Ulica IX. Korpusa 20, T: 05 673 34 40

14X

STOLNA CERKEV SV. JURIJA

Cerkev, zgrajena v 14. stoletju, je današnjo podobo dobila po baročni obnovi v 17. stoletju. Imenuje se po sv. Juriju, zavetniku mesta, ki naj bi leta 1343 Piran rešil pred strašno nevihto. Notranjost cerkve poleg sedmih oltarjev in poslikanega stropa krasijo platna beneške slikarske šole, gotski Križani z začetka 14. stoletja ter kipa sv. Jurija in sv. Nikolaja. Na mestu sedanje cerkve je bila prva krščanska cerkev že v času med 6. in 7. stoletjem.

Adamičeva ulica 3, T: 05 673 34 40

15X

KRSTILNICA SV. JANEZA KRSTNIKA

Krstilnica, zgrajena ob prenovi cerkvenega kompleksa leta 1650, je nadomestila srednjeveško krstilnico, ki je prvotno stala pred cerkvijo. Pri gradnji nove so ohranili tloris stare krstilnice, kupolasto streho in svetlobnico. V novo krstilnico so prenesli tudi okno s pleteninasto ornamentiko in rimski nagrobnik iz 1. stoletja. Ta najstarejši element v krstilnici je bil predelan v krstni kamen. Na dveh straneh kamna je viden relief delfina in krilatega dečka – antični simbol prehoda v onostranstvo.

cerkveni kompleks, Adamičeva ulica 3

16X

ZVONIK

Zvonik, dograjen v 17. stoletju, je pomanjšana kopija zvonika sv. Marka v Benetkah. Visok je 46,45 m, v njem so štirje zvonovi. Najstarejši, vlit leta 1477, še danes oznanja polne ure. Na zvonik se lahko povzpnete po stopnicah s 15 podesti, ki jih krasijo podobe angelov in napisi v hebrejščini, grščini in latinščini.

cerkveni kompleks, Adamičeva ulica 3

17X

PUNTA – RT MADONA

Ko postojite na piranski Punti in se razgledujete v smeri proti Benetkam, lahko le slutite, kaj se dogaja v morju, manj kot 20 metrov od obale. Naravni spomenik Rt Madona je bivališče neverjetno pestre množice podvodnih rastlin in živali. Razprostira do globine 38 metrov, kar je tudi najgloblja točka Tržaškega zaliva. Ta košček morja mnogi imenujejo podvodni Triglav.

Prešernovo nabrežje

18X

PIRANSKI SVETILNIK

Svetilnik na sami konici piranskega polotoka je del povezanih objektov, ki jih poleg svetilnika in utrdbe s svetilničarjevim stanovanjem sestavljata še cerkev Marije Zdravja in stolp. Znamenita kamnita utrdba je bila sezidana leta 1617 in je bila del nekdanjega mestnega obzidja. Svetilnik je postala v času med 1871 in 1872, ko so nanjo postavili rdečo luč in zraven nje manjši kamniti objekt za potrebe strojnice. Stanovanje za svetilničarja je bilo na utrdbi narejeno leta 1874. Sezidano je iz belih kvadrov istrskega kamna.

Prešernovo nabrežje 20

19X

CERKEV SV. MARIJE ZDRAVJA

Cerkev na rtu Punte, ki se naslanja na svetilnik in nekdanjo utrdbo, je bila omenjena že v 13. stoletju kot cerkev svetega Klementa, zaščitnika mornarjev. Leta 1631 pa so jo zaradi epidemije kuge preimenovali v cerkev sv. Marije Zdravja. Srednjeveška cerkev je bila v sredini 18. stoletja barokizirana. Na stropu ladje se nahaja rokokojska štukatura z glavnim poljem, v katerem je reliefna upodobitev alegorije Caritas.

Prešernovo nabrežje

20X

MILJSKA VRATA

Od celotnega piranskega obzidja na morski strani sta na Piranski punti ohranjena renesančna rondela iz leta 1508 ter del obzidja z nekaterimi mestnimi vrati. Med najstarejšimi so polkrožno zaključena Miljska vrata z mestnim stolpom, predelanim v stanovanjsko hišo.

Turšičev trg 1

21X

PRVOMAJSKI TRG

Na trg, ki se je nekoč imenoval Stari trg – Piazza vecchia, se stekajo glavne piranske ulice. Trg je zato nekdaj veljal za glavni mestni trg. Na sredi trga je kamnit zbiralnik deževnice, ki je bil zgrajen po hudi suši v 18. st. V zbiralnik so bili speljani žlebovi s streh okoliških hiš. Voda je pronicala skozi kamnite bloke ter se prečiščena zbirala v velikem vodnjaku. Vodo so črpali z ročno črpalko, ki se je ohranila do danes. Vhod na ploščad krasita kipa Pravice in Postave.

22X

ŽIDOVSKI TRG

Židovski trg je nastal po beneškem vzoru tamkajšnjega židovskega geta. Eden od treh atrijev je imel nekoč vkopan podzemni vodnjak, v katerega se je z okoliških streh stekala deževnica. Nanj danes spominjajo večja osmerokotna plošča iz belega kamna in štiri manjše plošče z luknjicami, skozi katere se je v vodnjak zbirala voda. Plošče so delo znanega piranskega kiparja Janeza Lenassija. Blizu je cerkev svetega Štefana, ena najstarejših piranskih cerkva, ki ima za oltarjem stopnišče do visokega podstrešja, kjer so zasedali člani bratovščine za srečno zadnjo uro.

23X

MESTNA VRATA

V Piranu se je ohranilo sedem mestnih vrat, ki so omogočala vhod v mesto skozi obzidje. Dolfinova vrata, postavljena v 15. stoletju, so najlepše ohranjena gotska vrata v mestu. Krasi jih grb s tremi delfini. Tudi Poljska vrata so iz 15. stoletja. Ob njih je nekoč stala cerkev, povezana z mestno hišo. Baročna vrata svetega Jurija, obnovljena v 17. stoletju, so zlita s sodno palačo, zgrajeno na mestu nekdanjih skladišč za žito in moko. Poleg najstarejših Miljskih vrat in prvih Rašporskih vrat v gotskem stilu, ki ste jih na sprehodu že videli, so ohranjena še druga Rašporska vrata z zašiljenim lokom ob strnjenem delu obzidja s stolpi, ter renesančna vrata Marčana iz 16. stoletja.

24X

PALAČA TREVISINI

Mogočna neoklasicistična palača Barbojo Fonda Trevisini združuje priimke pomembnih Pirančanov. Glavnino sredstev za njeno izgradnjo je prispeval visoki mestni solni uradnik Giuseppe Barbojo, lastnik številnih solnih polj, predsednik solnega sveta Dvajsetih in nekaj časa tudi piranski župan. Palača je bila zgrajena v letih 1824–1826, zdajšnje ime pa ima po zadnjih večinskih lastnikih – članih družine Trevisini.

Kidričevo nabrežje 2

  • 1TARTINIJEV TRG
  • 2OBČINSKA PALAČA
  • 3TURISTIČNO – INFORMACIJSKI CENTER PIRAN
  • 4LOŽA
  • 5BENEČANKA
  • 6TARTINIJEV SPOMENIK
  • 7TARTINIJEVA HIŠA S SPOMINSKO SOBO
  • 8RAŠPORSKA VRATA
  • 9MESTNO OBZIDJE
  • 10MINORITSKI SAMOSTAN
  • 11CERKEV SV. FRANČIŠKA
  • 12CERKEV MARIJE SNEŽNE
  • 13CERKEV MARIJE TOLAŽNICE
  • 14STOLNA CERKEV SV. JURIJA
  • 15KRSTILNICA SV. JANEZA KRSTNIKA
  • 16ZVONIK
  • 17PUNTA – RT MADONA
  • 18PIRANSKI SVETILNIK
  • 19CERKEV SV. MARIJE ZDRAVJA
  • 20MILJSKA VRATA
  • 21PRVOMAJSKI TRG
  • 22ŽIDOVSKI TRG
  • 23MESTNA VRATA
  • 24PALAČA TREVISINI

Ptuj

STARO MESTO NOVIH DOŽIVETIJ


Ptuj je poln zgodb starih Rimljanov. Rimska Petoviona je bila v antičnem času največje mesto na ozemlju sedanje Slovenije. Odkrivajte tisočletja stare spomenike, svetovno zanimive najdbe in način življenja v dobi legionarjev. Raziskujte mitraizem in druge kulte.

Sprehod po priporočeni poti v mestu opravite v pol ure.

Ker si želite doživeti več, pridite vsaj za pol dneva.

Po največjem antičnem mestu

Sprehodite se po starem mestnem jedru, po vzpetini rimske naselbine in po grajskem griču. Spoznavajte edinstven značaj antičnega velemesta.

Od reke do cesarja Trajana
K Orfejevemu spomeniku
Po nekdanji rimski cesti
V park Panorama in na grad
Nazaj k reki, naprej v terme

Od reke do cesarja Trajana

S parkirišča na Zadružnem trgu ob reki Dravi je najlepši pogled na veduto starega Ptuja. Od tod vstopite v mesto izjemnih zgodb prek mostu za pešce in kolesarje. Na Mestnem trgu obiščite Turistično-informacijski center Ptuj (1), kjer se lahko opremite tudi z Vodniki po rimskih zgodbah Ptuja. Ozrite se v vogal mestne hiše (2). Od tam vas pozdravlja kip rimskega cesarja Trajana. Ta je Ptuju na prehodu iz 1. v 2. stoletje n. št. podelil mestno civilno pravico. Območje današnjega Ptuja se je od tedaj dalje imenovalo Colonia Ulpia Traiana Poetovio.

K Orfejevemu spomeniku

Po Murkovi ulici vas pot pripelje na Slovenski trg. Zaščitni znak enega najlepših ptujskih trgov je mogočen Orfejev spomenik (3), rimski nagrobnik iz 2. stoletja, z motivi mitološke zgodbe o Orfeju in Evridiki. Tri vdolbine na spomeniku spominjajo na srednji vek, ko so spomenik uporabljali kot pranger – sramotilni steber. Le nekaj korakov naprej je mogočen Mestni stolp (4), ob vznožju katerega je najstarejši slovenski muzej na prostem. Povodnov muzej (5) vključuje številne rimske spomenike, vzidane v zidove Mestnega stolpa.

Namig: Slovenski trg je z rimskim spomenikom, mestnim stolpom s čebulno streho, lepo zgradbo gledališča in cerkvijo sv. Jurija priljubljen fotografski motiv. Tu so tudi vinoteke in lokali, v katerih si privoščite kozarec ptujskega vina.

Po nekdanji rimski cesti

S trga nadaljujte pot po Prešernovi ulici. To je najstarejša ulica v mestu, speljana po nekdanji rimski cesti. Ustavite se pri hotelu Mitra, ki že s svojim imenom opozarja na antična čaščenja staroperzijskega božanstva Mitre. V hotelski avli vas pričakajo arheološke ostaline V. mitreja (6), na hotelskem vrtu pa si lahko pogledate repliko kipa Rojstvo mitre iz kamna. V bližnji Cankarjevi ulici lahko poiščete sledi še enega kulta iz časov Petovione. Na reliefni plošči je upodobitev vzvišenih dojilj – nutric (7). Pot po Prešernovi ulici vas pripelje do Knjižnice Ivana Potrča (8) z manjšim razstaviščem ostalin iz rimskega obdobja ter do zbirke kamnitih rimskih spomenikov v muzejskem razstavišču Stari zapori (9) pod Ptujskim gradom.

Namig: V družinskem hotelu Mitra si na cvetočem atriju privoščite skodelico aromatične, na Ptuju pražene kave. Tu se lahko dogovorite tudi za degustacijo vrhunskih vin v kleti hotela, ki deluje v eni od najlepših meščanskih zgradb v starem mestnem jedru.

V park Panorama in na grad

Na robu mestnega jedra je vzpetina, ki v sebi skriva arheološke zaklade mogočne Petovione. Skrivnosti arheološkega parka Panorama (10) razkrivajo opisi ob sprehajalnih poteh, s katerih je lep pogled na Ptujski grad (11). V eni od najimenitnejših grajskih stavb v Sloveniji si oglejte zbirke POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ – ORMOŽ (12): od glasbil in orožja do tradicionalnih pustnih mask in veličastnih tapiserij. V zbirki glasbil ne spreglejte rimske piščali, imenovane tibia.

Nazaj k reki, naprej v terme

Z dvorišča gradu uživajte v pogledu čez opečnate strehe in tlakovane ulice najstarejšega slovenskega mesta, nato pa se po drugi, južni strani grajskega griča, spustite nazaj v mesto. Stopnice vas pripeljejo nazaj na Slovenski trg, od koder se zlahka usmerite k izhodišču vašega potepa po Ptuju.

Namig: Če želite, si lahko doživetje Ptuja podaljšate s sprehodom še po drugem bregu reke Drave. Pot v Toplice vas pripelje do Term Ptuj. Tu si privoščite rimljansko razkošno Primusovo tortico s tekočo čokoladno sredico.

Odcep za potep

V RIMSKI TABOR

Le tri kilometre od starega mestnega jedra Ptuja se na kar dveh hektarjih razteza Rimski kamp Poetovio. Stalni tabor z rimsko tematiko na zanimiv in poučen način predstavlja način življenja pred dvema tisočletjema. Tu lahko spoznavate način priprave hrane v antiki in okušate tipične jedi in pijače iz rimskega časa. Kamp in druge mestne lokacije se vsako leto konec avgusta spremenijo v prizorišče tradicionalnih Rimskih iger – največjega prikaza rimskega življenja in antične zgodovine v Sloveniji.

Več informacij: TIC Ptuj

www.visitptuj.eu

1X

TIC – TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER PTUJ

TIC v samem središču najstarejšega slovenskega mesta ponuja turistične informacije, vodene oglede mesta, spominke in publikacije o Ptuju, okolici in Sloveniji. Tu lahko izbirate tudi med monografijami in unikatnimi izdelki. Posebno doživetje vam zagotavlja vstop v Kurentovo sobo s predstavitvijo najbolj slovite maske ptujskega karnevala ter dediščine obhodov kurentov, vpisane na svetovni seznam nesnovne dediščine UNESCO.

Mestni trg 4, T: 02 779 60 11

2X

MESTNA HIŠA PTUJ

Najbolj mogočna hiša na priljubljenem Mestnem trgu je delo dunajskega arhitekta Maxa Ferstla z začetka 20. stoletja. V poročni dvorani Mestne hiše so vsako soboto poroke in domačini jih radi opazujejo s kavarne pred magistratom. Na trgu je tudi kip sv. Florijana, ki mesto varuje pred požari.

Mestni trg 1

3X

ORFEJEV SPOMENIK

Pet metrov visok marmorni spomenik, izdelan iz enega samega kosa pohorskega marmorja, je največji nagrobnik rimske province Panonije. V drugem stoletju so ga postavili v spomin Marku Valeriju Veru, tedanjemu županu mesta Poetovia. Krasijo ga prizori iz antične zgodbe o Orfeju in Evridiki. Na osrednjem reliefu Orfej v žalosti za izgubljeno Evridiko igra na liro.

Slovenski trg

4X

MESTNI STOLP

Simbol mestne veljave in moči omenja že mestni statut iz leta 1376. Stolp je imel prvotno pet etaž, pokrit pa je bil z dvokapno streho. Po požaru leta 1705 so ga znižali za eno etažo, dobil pa je tudi čebulasto streho. Tedaj je že služil kot zvonik cerkve sv. Jurija, ki je prvotnega izgubila v enem od požarov. Stolp je zgrajen iz opeke, nadstropja pa so med seboj razdeljena s kamnitimi venci. Na treh straneh stolpa je ura, na četrti strani, ki gleda proti gradu, pa je ni. Zgodba pravi, da so se meščani tako maščevali grajski gospodi, ki ni želela prispevati svojega deleža za ure na stolpu.

Slovenski trg 14

5X

POVODNOV MUZEJ

Najstarejši lapidarij na prostem v Sloveniji se imenuje po kuratu Simonu Povodnu, ki je dal že leta 1830 v ostenje mestnega stolpa vzidati antične spomenike s Ptuja in okolice. Med njimi so deli civilnih in vojaških nagrobnikov, pepelnic, žrtvenikov, reliefnih posvetilnih plošč in kvadrov. K muzeju sodijo tudi žrtveniki, postavljeni v nišah na severni strani cerkve sv. Jurija, in pet metrov visok Orfejev spomenik iz marmorja.

Slovenski trg 14

6X

V. MITREJ, HOTEL MITRA

V času rimskega imperija je bil Ptuj pomembno, mogočno mesto in vojaška postojanka. Z vojaki iz vzhodnih dežel se je tukaj uveljavil mitraizem, perzijska vera s skrivnostnimi obredi, ki so se jih udeleževali le moški. Na Ptuju je bilo odkritih kar pet izjemnih svetišč boga Mitre. Na mestih I. in III. mitreja, rimskih svetišč iz 2. in 3 stoletja, si lahko še danes ogledate njune temelje, oltarje, reliefe in kultne podobe, povezane s kultom. Artefakti V. mitreja, odkritega v središču mesta, so na ogled v hotelu Mitra.

Prešernova ulica 6, T: 02 7877 455

7X

RIMSKI SPOMENIKI

Na dvoriščih meščanskih hiš v Prešernovi ulici je vzidanih več rimskih spomenikov oz. njihovih ostankov. Na Cankarjevi ulici 3 je vzidan relief kulta vzvišenih dojilj – nutric. Nutrice so bile zavetnice družin in varuhinje zdravja otrok. V 2. stoletju je bilo njihovo čaščenje zelo pogosto.

Prešernova in Cankarjeva ulica

8X

KNJIŽNICA IVANA POTRČA

Knjižnica, ki domuje v markantni renesančno–baročni zgradbi, imenovani Mali grad, ima v kletnih prostorih manjše razstavišče, kjer so na ogled lončene posode in druge ostaline iz rimskega obdobja.

Prešernova ulica 33-35

9X

RAZSTAVIŠČE STARI ZAPORI

Kamniti rimski spomeniki so vključeni tudi v razstavo v Starih zaporih – eni od lokacij Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Tu je sicer na ogled zgodovinska zbirka Ptuj z okolico v 20. stoletju.

Muzejski trg 1, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, T: 02 787 92 30

10X

ARHEOLOŠKI PARK PANORAMA

Na griču Panorama so urejene sprehajalne poti, ob katerih so predstavljene arheološke najdbe ter ugotovitve o antični poselitvi griča. Vzpetine so bile pozidane z velikimi stavbami v pravokotni ulični mreži. Ob glavni cesti, ki je potekala prek sedla med Panoramo in grajskim gričem, je stala velika stavba z več tlakovanimi prostori. Tudi na vrhu Panorame je bil večji stavbni kompleks – verjetno terme.

11X

PTUJSKI GRAD

Grajski grič je bil poseljen že v 5. tisočletju pred našim štetjem, srednjeveška utrdba, zgrajena na mestu prejšnjih zgradb, pa nad mestom kraljuje od 11. stoletja. Grajski kompleks sestavljajo nekdanje upravno poslopje, osrednja grajska stavba, žitnica, konjušnica, grajski stolpi, grajska pristava s tremi objekti in grajsko obzidje s tremi portali, zemeljskim nasipom in stražarnico. V gradu, ki je bil večkrat dograjen, so na ogled zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož.

12X

POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ – ORMOŽ

Med raznoterimi muzejskimi zbirkami na Ptujskem gradu obiskovalce najbolj pritegneta zbirka orožja in najbogatejša zbirka historičnih glasbil v Sloveniji. Med približno 300 glasbili iz zbirke glasbil je tudi redkost svetovnega pomena – rimska tibia oz. dvojna piščal iz 2. ali 3. stoletja, razstavo pa dopolnjujeta še bogata notna dediščina in predstavitev zgodovine glasbenega življenja na Ptuju. Na razstavi, ki predstavlja razvoj ptujskega gradu, spoznate tudi čas rimske Petovione, ko sta bila tu trdnjava in svetišče.

Na Gradu 1, T: 02 748 03 60

  • 1TIC – TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER PTUJ
  • 2MESTNA HIŠA PTUJ
  • 3ORFEJEV SPOMENIK
  • 4MESTNI STOLP
  • 5POVODNOV MUZEJ
  • 6V. MITREJ, HOTEL MITRA
  • 7RIMSKI SPOMENIKI
  • 8KNJIŽNICA IVANA POTRČA
  • 9RAZSTAVIŠČE STARI ZAPORI
  • 10ARHEOLOŠKI PARK PANORAMA
  • 11PTUJSKI GRAD
  • 12POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ – ORMOŽ

Radovljica

NAJSLAJŠE SLOVENSKO MESTO


Srednjeveško mesto z ohranjenim obrambnim jarkom in z razgledi na Karavanke in Julijske Alpe danes slovi kot mesto sladkosti, ki jih združujeta med in čokolada. Tu boste od srednjeveškega obzidja občudovali Julijske Alpe, ob vrhunski kulinariki pa renesanso in barok. Pridite po zgodbe o nastajanju slovenskega gledališča in moderne slovenske arhitekture.

Sprehod po priporočeni poti v mestu opravite v eni uri ure.

Ker si vzamete čas za oglede in ker pot podaljšate v zeleno okolico, načrtujte vsaj poldnevni izlet.

Radovljica na vaši dlani

Vzemite mesto na svojo dlan kot mož z radovljiškega grba. Sprehodite se od ene do druge meščanske vile. Vstopajte v hiše pomembne dediščine. Nadaljujte svojo pot ob reki Savi.

Začnite pri mestu, kot je bilo nekoč
Odkrivajte simbole mestnega grba
Pozdravite prvega slovenskega dramatika
Vstopite v hiši kemikov in alkemistov
Pojdite po razglede in Vurnikova dela
Oglejte si imenitno graščino in muzeje
Sprehodite se do prvega hotela in trgovske vile
Vrnite se skozi edini obrambni jarek v Sloveniji

Začnite pri mestu, kot je bilo nekoč

Katerokoli točko mesta izberete, ste že na zanimivi poti po Radovljici. Če v mesto šele prihajate, ogled začnite blizu avtobusne postaje, na Vurnikovem trgu. Imenovan je po pomembnem arhitektu, čigar dela boste srečevali na potepu. Ob knjižnici si na zanimivi keramični maketi (1) najprej oglejte Radovljico, kakršna je bila v času od 16. do 19. stoletja. S trga se usmerite v ulico, vzporedno knjižnici, in nadaljujte naravnost ob srednji šoli do križišča z Gorenjsko cesto. Tu greste levo po Gorenjski cesti, kjer vas spremljajo zanimive secesijske in historične stavbe, kot sta Šmajdova in Šarčeva vila (2).

(Priporočen čas za postanke: 15 minut)

Odkrivajte simbole mestnega grba

Na Gorenjski cesti se za hip ustavite pred stavbo Območne obrtne zbornice, kjer je kip moža z radovljiškega mestnega grba (3). V eni roki drži mesto, v drugi – kolo. V nadaljevanju opazite znamenito stavbo Čebelica (4) s prepoznavnim čebeljim okrasjem nad vhodom. Na drugi strani križišča je stavba nekdanje hranilnice (5) s štukaturnim okrasjem, v katerem je tudi radovljiški grb.

(Priporočen čas za postanke: 10 minut)

Pozdravite prvega slovenskega dramatika

Med Gorenjsko in Kranjsko cesto vas v majhnem parku čaka spomenik Antonu Tomažu Linhartu (6), prvemu slovenskemu dramatiku in soustvarjalcu razsvetljenstva na Slovenskem. V parku opazite zanimive kovane luči (7), ki so jih v sodelovanju s priznanimi oblikovalci ustvarili sloviti kovaški mojstri iz Krope. Nadaljevanje poti vas mimo Resmanove vile (8) z lepim vrtom pripelje na Linhartov trg z njegovo rojstno hišo (9). V bližini, kjer se trg razširi, je mestni vodnjak, ki je tudi svojevrsten spomenik Josipini Hočevar (10).

Namig: Nasproti Resmanove vile je Gostilna Kunstelj, ki že od leta 1873 slovi po odlični slovenski kulinariki. Jedi pripravljajo po starih receptih in s sestavinami z domačega vrta. S terase lahko uživate v razgledu na Julijske Alpe.

(Priporočen čas za postanke: 10 minut + čas za kosilo)

Vstopite v hiši kemikov in alkemistov

Na Linhartovem trgu je na vaši desni niz nekdanjih obrtniških hiš z ohranjeno podobo iz 16. in 17. stoletja. Med njimi je posebej zanimiva ŠIVČEVA HIŠA (11) z galerijo. Tu so razstave domačih in tujih likovnih umetnikov, galerija pa je tudi dom dragocene zbirke ilustracij za otroke in mladino, ki so jih ustvarili slovenski ilustratorji in ilustratorke. V hiši si lahko ogledate tudi ohranjeno sobo, črno kuhinjo in kaščo iz 18. stoletja. Na koncu niza obrtniških hiš je Lekarniški in alkimistični muzej (12) z zanimivimi predmeti z vsega sveta.

Namig: Utrip mesta začutite, ko se na Linhartovem trgu ustavite v eni od kavarn ali v kateri od gostiln, kot sta Gostilna Lectar ali Gostilna Avguštin. Tu je tudi Bistro Linhart, v katerem za kulinariko skrbi priznani kuharski mojster Uroš Štefelin.

(Priporočen čas za oglede: Šivičeva hiša: 20–70 minut; Lekarniški muzej: 30 minut)

Pojdite po razglede in Vurnikova dela

Če se usmerite desno, pridete na točko razgledov na dolino reke Save in na Julijske Alpe. Z nje se lahko po stopnicah vrnete na Linhartov trg. Ker vas zanima tudi arhitekt Ivan Vurnik (12), se pred tem usmerite levo. Po Gradiški poti pridete do starega pokopališča (13) z dvema izstopajočima deloma arhitekta Vurnika. Eno od njih je prav Vurnikova družinska grobnica. Po ogledu pokopališča se vrnete do razgledne točke. Tik pred njo se po stopnicah na desni strani ceste povzpnete na del trga s Cerkvijo Sv. Petra (15), za katerega je Vurnik izdelal tabernakelj. Tu je tudi razstava o urbanističnem razvoju Radovljice.

(Priporočen čas za postanke: 30 minut)

Oglejte si imenitno graščino in muzeje

Na začetku Linhartovega trga obiščite RADOVLJIŠKO GRAŠČINO (16) z bogatim stopniščem, atrijema in posebnima prireditvenima dvoranama. V prvem nadstropju imata prostore dva pomembna muzeja. ČEBELARSKI MUZEJ (17) predstavlja svetovno znanega začetnika čebelarstva Antona Janšo, številne poslikane panjske končnice in kranjsko sivko – slovensko avtohtono čebelo. Mestni muzej Radovljica (18) na stalni razstavi razkriva burno dobo razsvetljenstva in Antona Tomaža Linharta.

(Priporočen čas za oglede: 60 minut)

Sprehodite se do prvega hotela in trgovske vile

Ob Lectarjevi hiši (19) zavijte desno in nadaljujte po Trubarjevi ulici s pogledi na Karavanke. Ta vas pripelje do nekdanjega baročnega parka. Pod starodavnimi lipami in mimo grobnice NOB se sprehodite do Grajskega dvora (20). Prvi radovljiški mestni hotel, zgrajen v letih 1934–36, je načrtoval Ivan Vurnik. Vrnite se po gabrovem drevoredu, na koncu slednjega je še eno Vurnikovo delo – Vila Slavnik (21), ki s kovano podobo boga Hermesa še danes spominja na nekdaj največjo trgovino v mestu.

(Priporočen čas za postanke: 10 minut)

Vrnite se skozi edini obrambni jarek v Sloveniji

Prečkajte krožišče in se po strmi cesti spustite do edinega ohranjenega mestnega obrambnega jarka v Sloveniji (22). Sprehodite se skozenj in na drugi strani zavijte levo proti hiši, ki ima v vogalu kip Marije z Jezusom. To je rojstna hiša arhitekta Ivana Vurnika (23). Nadaljujte po cesti in se po kolovozu pod obzidjem radovljiškega parka vrnite nazaj na izhodišče vašega potepa po Radovljici.

(Priporočen čas za postanke: 15 minut)

Odcep za potep

NA KROŽNO POT OB REKI SAVI

Z razgledne točke v starem mestnem jedru Radovljice se odpravite na pot ob reki Savi, ki vas bo v manj kot dveh urah pripeljala do vasi Lancovo in nazaj v mesto. Z razgledišča se odpravite na Naravoslovno učno pot Pusti grad. Po gozdu boste prišli do Fuxove brvi čez reko. Brv, ki naj bi obstajala že leta 1865, je omogočala najkrajšo peš povezavo med Radovljico in Kamno Gorico. Prečkajte reko in na drugi strani zapustite Naravoslovno učno pot ter se usmerite desno na Pot ob Savi. Po starih ribiških stezah in mimo slikovitih balvanov boste prispeli do polj pred vasjo Lancovo. Nadaljevali boste do glavne ceste in do mostu čez reko Savo. To je prvi most, ki pelje čez reko, ki se tu imenuje le še Sava. Le nekaj sto metrov višje je namreč sotočje rek Sava Dolinka in Sava Bohinjka. Ko prečkate most, se povzpnete nazaj do Radovljice in do vašega izhodišča na razgledni točki.

Več informacij: TIC Radovljica, Linhartov trg 9, T: 04 531 51 12

www.radolca.si

1X

MAKETA RADOVLJICE

Pred vhodom v Knjižnico A. T. Linharta je od leta 2020 postavljena svojevrstna maketa starega mestnega jedra Radovljice, kakršno je bilo v poznem srednjem veku. Maketa je avtorsko delo domačega mojstra oblikovanja gline Urbana Magušarja. Mesto je predstavljeno z obzidjem, obrambnimi stolpi, mestnimi vrati in mestnim jarkom.

2X

ŠMAJDOVA IN ŠARČEVA VILA

Vili, zgrajeni v letih 1939–1940, je zasnoval arhitekt Danilo Fürst, učenec slovitega Jožeta Plečnika. Vplive slovitega učitelja odražata tudi obe vili, ki imata stavno okrasje iz klesanega kamna, lesa in opek. V Šarčevi vili je imel dr. Janez Šarec pred drugo svetovno vojno zdravniško ordinacijo. Lastnik Šmajdove vile je bil odvetnik dr. Albin Šmajd.

Gorenjska cesta 25 in 27

3X

SPOMENIK MOŽA IZ MESTNEGA GRBA

Mož, ki v levici drži stilizirano mesto, v desnici pa kolo s šestimi naperami, je bil upodobljen na pečatu mesta Radovljica že leta 1514. Na tem pečatu je bil tudi napisni trak z (nemškim) imenom mesta. Radovljiški grb je tako klasični »govoreči« grb, ki združuje RAD (kolo) – MAN (človek) – STA(D)T (mesto). Dejansko uporabljano ime mesta je bilo sicer Radmansdorf, a so Radovljičani ob priložnosti, ko so postali meščani, menili, da bi lahko spremeniti tudi ime kraja, tako da ne bi bil več vas (-dorf), ampak mesto (-stat).

Gorenjska cesta 20

4X

SPOMENIK ANTONU TOMAŽU LINHARTU

Anton Tomaž Linhart se je rodil 11. decembra 1756 v Radovljici. Dan njegovega rojstva je zdaj občinski praznik. Njegovo delo Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije (1788, 1791) velja za začetek slovenskega nacionalnega zgodovinopisja. Njegovo dramsko delo Županova Micka (1789) pomeni rojstvo slovenskega gledališča. Linhartu je posvečen bronast spomenik z obliko odra in knjige, v kateri je izrezana znamenita Linhartova podoba. Kip je delo akademskega kiparja Staneta Kolmana in arhitekta Marka Smrekarja.

park med Gorenjsko in Kranjsko cesto

5X

KOVANE LUČI

Ulične svetilke so delo priznanih oblikovalcev ter kovaških mojstrov iz Krope. Skupaj z drugimi unikatnimi kovanimi izdelki po Radovljici ustvarjajo svojevrstno razstavo kovaštva na prostem. Kropa, kraj blizu Radovljice, je že dolgo sinonim slovenskega kovaštva. Po propadu fužinarskega žebljarstva so se mojstri v Kropi usmerili v razvoj umetniškega kovanja. V ogleda vredni Kropi je še danes največja umetnokovaška obrtna delavnica v Sloveniji. Tu deluje tudi več samostojnih umetniških kovačev.

park z Linhartovim spomenikom in več drugih lokacij po mestu

6X

RESMANOVA VILA

Ob koncu 19. stoletja je bila tu pristava, ki se je dotikala grajskega parka. Obdana je bila z visokim zidom. Stavba na pristavi je bila namenjena hlevu za drobnico, v nadstropju pa je živela služinčad. Leta 1918 jo je kupil usnjar Janko Resman, ki je hlev preuredil v bivalne prostore.

Gorenjska cesta 8

7X

ROJSTNA HIŠA ANTONA TOMAŽA LINHARTA

Rojstna hiša Antona Tomaža Linharta se uvršča med tiste meščanske stanovanjske zgradbe, ki so se ob postopnem opuščanju obrambnih naprav v 18. in 19. stoletju vrasle v mestno obzidje. V tej hiši se je leta 1756 rodil prvi slovenski dramatik Anton Tomaž Linhart. Na zunanjem delu stavbe je vzidana spominska plošča. V začetku 19. stoletja je bilo pročelje hiše obogateno z reliefi slikarjev, godcev, kamnosekov, kiparjev.

Linhartov trg 10

8X

JOSIPININ VODNJAK

Vodnjak s kipom je posvečen Josipini Hočevar, ki je darovala hišo za učitelje, radovljiškim učencem pa namenila sklad za podporo in darila. Leta 1906 je darovala sredstva za gradnjo mestnega vodovoda v Radovljici. V znamenje hvaležnosti so ji meščani dve leti pozneje postavili spomenik v obliki vodnjaka. Vodnjak dopolnjuje kip šolarja, ki se naslanja na medaljon s podobo Josipine Hočevar, v drugi roki pa drži šolske knjige.

Linhartov trg 20

9X

STAVBA ČEBELICA

Secesijska stavba nekdanje Posojilnice, zgrajene leta 1906 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha, je svoje ime dobila po značilni dekoraciji nad vhodom. Ta upodablja čebelji panj v obliki slamnatega koša in čebele. Posebnost stavbe je naturalistična barvna dekoracija iz keramičnih ploščic. Kot moderen secesijski okras ji je dodana kovina, ki jo je Koch uporabil pri balkonih, oknih in plastikah čebel. V stavbi zdaj deluje Upravna enota Radovljica.

Gorenjska cesta 18

10X

LEKARNIŠKI IN ALKIMISTIČNI MUZEJ

Alkimistični laboratorij, stare tehtnice, okrašene keramične posode za shranjevanje zdravil, možnarji (najstarejši izvira iz 12. stoletja), farmacevtske knjige, med katerimi je tudi knjiga iz 15. stoletja – to je le del vsega, kar lahko vidite v edinem samostojnem muzeju, posvečenem lekarništvu in alkimiji v Sloveniji. V muzeju je etnološka zbirka ljudskega zdravilstva na Slovenskem ter zbirka o kozmetiki in parfumeriji, povezana z družinsko tradicijo lastnika muzeja. V muzeju je tudi trgovinica, opremljena kot stara lekarna.

Linhartov trg 28, T: 031 744 022

11X

IVAN VURNIK

Ivan Vurnik (1884–1971) je bil poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija pionir moderne slovenske arhitekture in utemeljitelj urbanizma na Slovenskem. Rodil se je v Radovljici, arhitekturo je študiral na Dunaju. Po prvi svetovni vojni je soustvarjal slovenski nacionalni slog, v poznih dvajsetih in tridesetih letih se je usmeril v modernizem. V Radovljici, kjer je od leta 1957 živel z ženo Heleno Kottler Vurnik, slikarko, je ustvaril več pomembnih del.

12X

STARO POKOPALIŠČE

Na starem pokopališču izstopata dve Vurnikovi deli. Prva je grobnica družine Resman Vidic, ki ima obliko šotoraste piramide, sezidane s kamnitimi bloki. Njen vhod zapira kovana kroparska mreža. Blizu je mavzolej, ki ga je Ivan Vurnik postavil po drugi svetovni vojni za svojega sina, padlega pri 19 letih. V njem sta pokopana tudi arhitekt in njegova žena. Mavzolej ima elemente egipčanske arhitekture. Notranjost krasijo mozaiki, ki so delo arhitektove življenjske sopotnice Helene Kottler Vurnik.

Gradiška pot 6

13X

CERKEV SV. PETRA

Cerkev, ki je bila že v 13. stoletju sedež nadškofije, je današnjo zunanjo preprosto podobo dobila konec 19. stoletja. V cerkvi je ohranjena imenitna gotska dvorana. Krasijo jo umetelno oblikovani oboki, angelska zvezda, črn marmornat oltar iz 18. stoletja in bel Marijin oltar s konca 19. stoletja. Ob zaključku severne ladje stoji tabernakelj, ki ga je v tridesetih letih 20. stoletja zasnoval Ivan Vurnik, s slikami pa ga je opremila njegova žena Helena Vurnik. Na trgu pred cerkvijo je razstava o urbanističnem razvoju mesta. Tu je tudi spomenik Ceneta Avguština, prvega gorenjskega muzealca in raziskovalca stavbnega razvoja mest.

Linhartov trg 31

14X

RADOVLJIŠKA GRAŠČINA

Na mestu današnje graščine so grofje Ortenburški že v 13. stoletju zgradili manjši grad, ki je bil prvič temeljito prenovljen sredi 16. stoletja. Do današnje velikosti je bila graščina razširjena v 17. stoletju, zunanja arhitekturna podoba pa je iz 18. stoletja. Glavni vhod iz tufa krasita atlanta ob straneh in na vrhu grofovski grb. V notranjosti je veža z bogatim stopniščem in nišo, v kateri je bil nekoč vodnjak. Portali iz zelenega tufa vodijo v dva atrija. V nadstropju sta baročna dvorana ter ob njej plesna dvorana.

Linhartov trg 1

15X

ČEBELARSKI MUZEJ

V muzeju, odprtem leta 1959 in temeljito obnovljenem leta 2021, lahko spoznate pomen slovenskega čebelarjenja za ves svet. Del muzejske predstavitve je namenjen Antonu Janši (1734–1773), čigar rojstni dan, 20. maj, je OZN razglasila za svetovni dan čebel. Tu si lahko ogledate razstavo skoraj 250 poslikanih panjskih končnic, najstarejša je iz leta 1758. Tu spoznate tudi kranjsko sivko – avtohtono slovensko čebelo, od spomladi do jeseni si jo lahko ogledate v opazovalnem panju v muzeju.

Linhartov trg 1, Muzeji radovljiške občine, T: 04 53 20 520

16X

MESTNI MUZEJ RADOVLJICA

V muzeju začutite čas 18. stoletja, ki je bil prelomen za razvoj slovenstva in slovenskega gledališča. Na stalni razstavi med drugim spoznavate življenje in delo Antona Tomaža Linharta, razsvetljenca in intelektualca, najpomembnejšega slovenskega preroditelja, prvega slovenskega dramatika, očeta slovenskega gledališča in znanstvenega zgodovinopisja.

Linhartov trg 1, Muzeji radovljiške občine, T: 04 53 20 520

17X

LECTARJEVA HIŠA

V priznani gostilni je bila že leta 1766 lectarska delavnica. Tu si še danes lahko ogledate, kako nastajajo lectova srca in drugi izdelki iz medenega testa. V gostilni, ki deluje že od leta 1822, gostom ponujajo tradicionalne gorenjske in slovenske jedi.

Linhartov trg 2, T: 04 537 48 00

18X

GRAJSKI DVOR

Mogočno stavbo hotela na koncu nekdanjega grajskega parka odlikujejo simetrično zasnovana fasada z velikimi okni ter poudarjene police in preklade.

Kranjska cesta 2, T: 04 531 55 85

19X

VILA SAVNIK

Meščansko vilo na vhodu v staro mestno jedro Radovljice je med leti 1922 in 1925, po načrtih Ivana Vurnika, dal zgraditi trgovec Vinko Savnik. Mogočna modernistična vila je bila znana kot trgovska hiša Moda.

Gorenjska cesta 2

20X

MESTNI OBRAMBNI JAREK

Nekdaj širok in globok mestni jarek je varoval vstop v mesto na edini strani, ki ni bila varovana z dolino. Nad jarkom je bil prvotno dvižni most. Leseni most so v 18. stoletju nadomestili z zidanim nadvozom, pod katerim zdaj vodi pot. Ob jarku so bila mestna vrata, z desne in leve strani pa je bil vhod v mesto povezan z dvojnim obrambnim zidom, ki sta ga na jugozahodu in severozahodu krepila močna vogalna stolpa. Kasneje, ko obramba mesta ni bila več potrebna, so nad jarkom ter ob njem zrasle hiše.

vhod s Kolodvorske ulice

21X

ROJSTNA HIŠA ARHITEKTA IVANA VURNIKA

Kip Marije z detetom v vogalni niši preproste kmečke hiše je izdelal Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika, rojenega v tej hiši. Kip je kopija originala, ki ga hrani Narodna galerija v Ljubljani. Na to, da sta v hiši živela Ivan Vurnik in njegova žena Helena Kottler Vurnik spominja okrogel mozaik s Kristusovim monogramom na vhodnem portalu. Vurnikova žena Helena, slikarka in mozaičarka, je sodelovala pri skoraj vseh arhitektovih projektih za cerkvene naročnike.

  • 1MAKETA RADOVLJICE
  • 2ŠMAJDOVA IN ŠARČEVA VILA
  • 3SPOMENIK MOŽA IZ MESTNEGA GRBA
  • 4SPOMENIK ANTONU TOMAŽU LINHARTU
  • 5KOVANE LUČI
  • 6RESMANOVA VILA
  • 7ROJSTNA HIŠA ANTONA TOMAŽA LINHARTA
  • 8JOSIPININ VODNJAK
  • 9STAVBA ČEBELICA
  • 10LEKARNIŠKI IN ALKIMISTIČNI MUZEJ
  • 11IVAN VURNIK
  • 12STARO POKOPALIŠČE
  • 13CERKEV SV. PETRA
  • 14RADOVLJIŠKA GRAŠČINA
  • 15ČEBELARSKI MUZEJ
  • 16MESTNI MUZEJ RADOVLJICA
  • 17LECTARJEVA HIŠA
  • 18GRAJSKI DVOR
  • 19VILA SAVNIK
  • 20MESTNI OBRAMBNI JAREK
  • 21ROJSTNA HIŠA ARHITEKTA IVANA VURNIKA

Škofja Loka

PASIJONSKO MESTO


Odkrivajte mesto kapucina Romualda, avtorja Škofjeloškega pasijona. Spoznavajte mojstrstva iz časov obrtniških cehov. Poiščite škofjeloške dragocenosti.

Sprehod po priporočeni poti opravite v dobrih 45 minutah.

Za doživetje Škofje Loke in srečanja z njenimi zakladi si vzemite vsaj 2 uri!

Po prizoriščih največje baročne predstave

Ulice Škofje Loke so prizorišče Škofjeloškega pasijona, prvega slovenskega dramskega besedila, ki vsakih nekaj let oživi v največji gledališki predstavi na prostem. V živi mojstrovini, ki je svetovna dediščina UNESCO, sodeluje na tisoče ljudi! Sprehod po enem najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi je vselej tudi popotovanje v pasijonske čase.

Od zdaj do tedaj: pol tisočletja nazaj
Trg obilja in umetnosti
Trg rokodelstva in javnega življenja
Grajski vrtovi in sobane dediščine
Na izvoru pasijona

Od zdaj do tedaj: pol tisočletja nazaj

V srednjeveškem jedru Škofje Loke vas na Mestnem trgu čaka najboljše izhodišče vaše poti. V Turistično informacijskem centru se dogovorite za vodenje po mestu in širšem območju ali pa se opremite s prvimi vtisi o mestu. Od tu se podajte na krožno pot od ene do druge mestne znamenitosti. Na Cankarjevem trgu v neposredni bližini vas na mistične in poduhovljene poti skozi stoletja vabi Cerkev Svetega Jakoba, zgrajena leta 1471 na temeljih vsaj dve stoletji starejše cerkve.

Namig: Škofjeloški pasijon je neločljivo povezan z duhovnim življenjem Slovencev. Sakralna dediščina Škofjeloškega območja vabi na bližnji Crngrob, kjer je ena najlepših srednjeveških cerkva v Sloveniji. Njeni začetki segajo v 13. stoletje, do nje pa vodi ena od številnih tematskih poti.

(Pot od te do naslednje točke: 5 min)

Trg obilja in umetnosti

Škofjeloško slovi kot prostor ustvarjalnosti in umetnosti. Na Spodnjem trgu poznavalci in ljubitelji likovne umetnosti po predhodnem dogovoru radi vstopijo v Galerijo Franceta Miheliča (3), izvirnega slovenskega mojstra fantastike.

Galerija je v enem od najpomembnejših poslopij zemljiške gospode, ki si je mesto lastila v srednjem veku – v Kašči (4). Tu so bile pomembne mestne zaloge, saj so v zgradbi shranjevali naturalne dajatve podložnikov.

Namig: V kleti Kašče je priznana škofjeloška gostilna.

(Priporočen čas za ogled: 30 min)

(Pot od te do naslednje točke: 5 min)

Trg rokodelstva in javnega življenja

Na Mestni trg z Rotovžem (5), nekdanjo mestno hišo iz 16. stoletja, domačini radi zavijejo zaradi priljubljene kavarne in slaščičarne, ki domuje v markantni Homanovi hiši (6). Starodavni meščanski dvorec, prenovljen po velikem potresu pred več kot 500 leti, še kaže svoj gotski slog z nekaj renesančnimi elementi. Trg krasi tudi staro župnišče (7) s pilastri in dvobarvno fasado, ki kaže na združevanje dveh zgradb. Med najbolj privlačnimi točkami trga, ki je bil skozi stoletja center javnega življenja mesta cehovskih obrtnikov, je Rokodelski center DUO (8) V njem so na ogled rokodelski izdelki lokalnih mojstrov. Center občasno ponuja delavnice za spoznavanje mojstrskih veščin. Med mnogimi posebnostmi območja je tudi mali loški kruhek (9).

(Priporočen čas za POSTANEK: 45 min)

(Pot od te do naslednje točke: 10 min)

Grajski vrtovi in sobane dediščine

S Trga pod gradom se odpravite na Loški grad (10), zgrajen leta 1202 in obnovljen po potresu leta 1511. V grajskem parku je ohranjena Škroparjeva hiša (11) – lepo ohranjena kmečka stavba iz 16. stoletja. V prostorih gradu so na ogled zbirke Loškega muzeja (12), ki predstavlja kulturno dediščino območja med Selško in Poljansko Soro (13). Tu lahko podrobneje spoznate tudi Škofjeloški pasijon (14).

Namig: Vsi štirje glavni trgi so tudi odri za uprizarjanje Škofjeloškega pasijona. Na to opozarjajo ploščice s simbolom pasijona na mestnem tlaku. Označujejo Romualdovo pot. Zanjo v svojem mobilnem telefonu poiščite aplikacijo!

(Priporočen čas za ogled: 60 min)

(Pot od te do naslednje točke: 10 min)

Na izvoru pasijona

Ko se z grajske vzpetine spustite nazaj v mesto, se usmerite proti Kamnitemu mostu (15), imenovanem tudi Kapucinski most. Nedaleč od njega je Kapucinski samostan s knjižnico (16), ki hrani nekatere najstarejše knjige v Sloveniji. Med njimi je izvirnik Škofjeloškega pasijona (14). Vodenja so na voljo po dogovoru v TIC Škofja Loka.

Odcep za potep

PO POTI TREH GRADOV

Z Loškega gradu se odpravite v razgledno in zeleno okolico mesta po Poti treh gradov, ki jo označuje podoba srednjeveškega paža. Od grajskega obzidja vas usmerja v hrib, proti ruševinam Stolpa na Kranclju. Informativna tabla na bližnjem Štajgrofu predstavlja bližnje in bolj oddaljene vrhove pohodnikom prijaznega Škofjeloškega hribovja.
Pot se nato spusti proti kmetiji, blizu katere sta dve naravni znamenitosti – Marijino in Migutovo brezno. Smerokazi vodijo na sprehajalno pot, ki so jo urejali že ob koncu 19. Stoletja. Skozi gozd sledite simbolu paža do prevala Kobila in do razvalin gradu Divja Loka. Grad na strmem pobočju Lubnika je imel odlično naravno zaščito. Skozi Vincarško grapo se vrnemo nazaj na naše izhodišče v mestu.

Več informacij: TIC Škofja Loka; www.visitskofjaloka.si

1X

TIC – TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER ŠKOFJA LOKA

Ulice Škofje Loke so prizorišče Škofjeloškega pasijona, prvega slovenskega dramskega besedila, ki vsakih nekaj let oživi v največji gledališki predstavi na prostem. V živi mojstrovini, ki je svetovna dediščina UNESCO, sodeluje na tisoče ljudi! Sprehod po enem najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi je vselej tudi popotovanje v pasijonske čase.

Mestni trg 42, T: 04 620 22 01

2X

CERKEV SV. JAKOBA

V župnijski cerkvi na slikovitem Cankarjevem trgu si oglejte reliefe cehovskih in oltarnih patronov. Ozrite se v strop s freskami Jerneja iz Loke iz 16. stoletja. Posebne pozornosti so vredni renesančni oltar sv. Katarine iz črnega marmorja iz leta 1694 ter slike Kristusa na Oljski gori iz konca 17.stol. Notranjost cerkve, oltarji in lestenci so bili v 20. stoletju prenovljeni po načrtih slovitega arhitekta Jožeta Plečnika.

Cankarjev trg 13, T: 04 512 06 72

3X

GALERIJA FRANCETA MIHELIČA

Galerija v markantni stavbi nekdanje Kašče na Spodnjem trgu predstavlja opus del, ki jih je rodni Škofji Loki zapustil France Mihelič, najbolj izrazit slovenski mojster fantastike. Zbirka vključuje njegove grafike, risbe in slike. Večina del je iz 70-ih let 20. Stoletja in iz znamenitih tematskih sklopov Dafne, Kurent, Ure in Muzikanti. Galerija je odprta po vnaprejšnjem dogovoru.

Spodnji trg 1, T: 04 517 04 00

4X

KAŠČA

Kašča je ena od najstarejših zgradb v Škofji Loki. Postavljena je bila že pred potresom, ki je leta 1511 spremenil mesto. Po ukazu škofa Filipa, čigar grb lahko opazite na poznogotski reliefni plošči, je bila temeljito prenovljena.  Poleg gradu je bila kašča najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal jo je poseben škofov uradnik – kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja.

Spodnji trg 1

5X

ROTOVŽ

Nekdanja mestna hiša iz 16. stoletja je bila nekdaj sedež predstavnikov javnega loškega življenja, z mestnim sodnikom na čelu. Na pomembno mesto v zgodovini na vsakem koraku opozarjajo slikarski in arhitekturni elementi stavbe. Na fasadi so vidne baročne freske, slike stebrov, cvetlic in raznih figuralnih detajlov.

Mestni trg 35

6X

HOMANOVA HIŠA

Meščanski dvorec je bil po potresu leta 1511 prenovljen v gotskem slogu z nekaj renesančnimi elementi. Ob restavriranju zunanjosti so se pokazale tudi freske srednjeveškega vojščaka in sv. Krištofa ter drugi okraski iz 16. stoletja. V gostilno nad slaščičarno je na prelomu 19. In 20. stoletja rad zahajal slikar – impresionist Ivan Grohar. Na Mestnem trgu 37 lahko poiščete tudi njegovo galerijo.

Mestni trg 2

7X

STARO ŽUPNIŠČE

Med leti 1740 in 1460 so tu združili dve hiši. To dokazujejo pilastri in fasada. Na njej je zidana renesančna plošča z grbom bogatega in vplivnega meščana Volbenka Schwarza, ustanovitelja beneficija sv. Trojice, ki je v svoji hiši leta 1513 zgradil kapelo. Vhodni portal starega župnišča je sestavljen iz kamnov, veža je križno obokana, stopnišče pa je obdano z baročno kovano mrežo.

Mestni trg 38

8X

ROKODELSKI CENTER DUO

Center domače in umetnostne obrti ohranja bogato tradicijo škofjeloškega rokodelstva. V cehe organizirani mojstri so imeli močan vpliv na srednjeveški razcvet mesta. V centru lahko po načelih pravične trgovine kupite rokodelske mojstrovine s certifikatom vrhunske kakovosti Art&Craft SLoevnija. Tu se lahko udeležite različnih rokodelskih delavnic ali pa v živo opazujete delo lokalnega rokodelca.

Mestni trg 34, T: 04 51 12 460

9X

LOŠKI KRUHEK

Mali kruhek so na Škofjeloškem v 18. stoletju začele izdelovati loške redovnice klarise. Njegove sestavine že od takrat ostajajo enake – moka, med in različne začimbe. To medeno pecivo je veljalo je za svatbeno in ljubezensko pecivo. Danes se mali kruhek peče tudi ob drugih priložnostih. V Škofji Loki se mali loški kruhek odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele.

10X

LOŠKI GRAD

Loški grad, prvič omenjen že leta 1215, je bil sedež loškega gospostva. Pod njim je že v 13. stoletju nastajala naselbina obrtnikov in trgovcev. Ob potresu leta 1511 je bil grad skoraj povsem porušen, škof Filip pa ga je dal obnoviti. Na grajskem dvorišču je bil nekdaj mogočen štirikotni stolp, katerega tlorisne mere so restavrirane. V gradu so na ogled zbirke Loškega muzeja.

Grajska pot 13, T: 04 517 04 00

11X

ŠKOPARJEVA HIŠA

V grajskem vrtu je že od leta 1962 urejen od prvih muzejev na prostem. Ogledate si lahko Škoparjevo hišo z značilno črno kuhinjo iz 16. stoletja, kozolec in mlin. Muzej predstavlja bivanjsko kulturo malih kmetov širšega loškega okolja v obdobju od 16. do konca 19. stoletja.

grajski vrt Loškega gradu, Grajska pot 13, T: 04 517 04 00

12X

LOŠKI MUZEJ

Na mogočnem Loškem gradu domuje eden od najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji. Loški muzej s svojimi raznoterimi zbirkami predstavlja kulturno in naravno dediščino nekdanjega loškega gospostva. Tu lahko spoznavate nastanek in razvoj mesta Škofja Loka, etnološke zbirke dajejo vpogled v vsakdanje in praznične dni v preteklosti, cehovska zbirka odkriva bogato dediščino loških mestnih obrtnikov, zbirka Škofjeloškega pasijona pa vas vplete v najbolj slovito mestno dogajanje in v pomen nesnovne dediščine pod zaščito UNESCO.

Grajska pot 13, T: 04 517 04 00

13X

SELŠKA IN POLJANSKA SORA

Staro mestno jedro Škofje Loke je ob sotočju Selške in Poljanske Sore. Selška Sora, ki zvira kot majhen studenec nad vasjo Zgornja Sorica, je glavni vodotok v severnem predelu Škofjeloškega hribovja. Je zanimiva ribolovna reka, v preteklosti pa je bila tudi pomemben vir vodne energije. Poljanska Sora izvira kot potoček v severnem območju Rovtarskega hribovja in je glavni vodotok južnega predela Škofjeloškega hribovja. Obe Sori sta zanimivi ribolovni reki. Sotočje rek je priljubljeno sprehajališče.

14X

ŠKOFJELOŠKI PASIJON

Škofjeloški pasijon (Processio locopolitana) je je najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini in najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga, edina Iz baročnega obdobja. Okoli leta 1715 jo je napisal  pater Lovrenc Marusič oziroma oče Romuald. Pasijon je zasnovan kot procesija v 13 podobah. Delo oziroma njegova uprizoritev na ulicah in trgih srednjeveške Škofje Loke, za katero vsakih 6 let poskrbi več tisoč sodelujočih, je bilo kot prvo iz Slovenije vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

15X

KAMNITI ALI KAPUCINSKI MOST

Most čez Selško Soro, zgrajen sredi 14. stoletja iz rezanega kamna v polkrožni obliki, je eden najstarejših spomenikov te vrste v srednji Evropi. Leta 1888 so ga obnovili in opremili z železno ograjo, sredi nje pa postavili kip svetega Janeza Nepomuka, z loškim grbom na podstavku. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom.

Kapucinski trg

16X

KAPUCINSKA CERKEV S SAMOSTANOM IN KNJIŽNICO

Največji zaklad kapucinskega kompleksa, zgrajenega v baročni dobi leta 1709, je knjižnica, ki poleg inkunabul in starih verskih knjig hrani dragoceni rokopis Škofjeloškega pasijona. V prostorih knjižnice, v katero je vstop mogoč v okviru vodenih ogledov, je tudi stalna razstava o pasijonu.

Kapucinski trg 1, T 04 506 3000

  • 1TIC – TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER ŠKOFJA LOKA
  • 2CERKEV SV. JAKOBA
  • 3GALERIJA FRANCETA MIHELIČA
  • 4KAŠČA
  • 5ROTOVŽ
  • 6HOMANOVA HIŠA
  • 7STARO ŽUPNIŠČE
  • 8ROKODELSKI CENTER DUO
  • 9LOŠKI KRUHEK
  • 10LOŠKI GRAD
  • 11ŠKOPARJEVA HIŠA
  • 12LOŠKI MUZEJ
  • 13SELŠKA IN POLJANSKA SORA
  • 14ŠKOFJELOŠKI PASIJON
  • 15KAMNITI ALI KAPUCINSKI MOST
  • 16KAPUCINSKA CERKEV S SAMOSTANOM IN KNJIŽNICO

Slovenj Gradec

MESTO GLASNIK MIRU


Slovenj Gradec, ki je že od leta 1989 častni nosilec naziva Glasnik miru, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov, je mesto kulturnih zakladov preteklosti in umetniške ustvarjalnosti novejše dobe. Na potepu po mestu odkrivajte zgodbe in dela pomembnih skladateljev, kiparjev, slikarjev, pesnikov, pisateljev, duhovnikov, svetnic, mojstrov tradicionalnih obrti in – zagovornikov miru!

Sprehod po priporočeni poti opravite v dobrih 30 minutah.

Za oglede zanimivih zbirk si vzemite več ur.

Po mestu ustvarjalnih ljudi

Poiščite navdih za svoj mir na vznemirljivem sprehodu med mestnimi trgi in obzidjem. Nadaljujte pot med zanimivimi skulpturami s potjo v zeleno naravo.

Začnite v središču sveta
Nadaljujte do dveh cerkev
Pri župnišču prvega muzeologa
Med znane meščane
K slovitemu skladatelju samospevov
Med vodnjaki življenja do medu
Od stare lekarne do drugačne knjigarne
Ob visokem obzidju do mestnega dvorca
Mojstrstvo. Svoboda. Mir.

Začnite v središču sveta

Na Glavnem trgu sredi Slovenj Gradca ena od najstarejših meščanskih hiš že nekaj let nosi napis SREDIŠČE SVETA – tistega sveta, ki se bori za mir in človečnost med ljudmi. Napis poudarja značaj Slovenj Gradca – mesta, ki je glasnik miru. Nekdanja Mestna hiša (1) je zdaj središče kulturnega življenja mesta in prva postaja obiskovalcev. V njej domujeta Koroški pokrajinski muzej (2) in Koroška galerija likovnih umetnosti (3). Tu je tudi Turistično informacijski center (4).

(Priporočen čas za postanek: 10 minut); (Pot od te do naslednje točke: 1 minuta)

Nadaljujte do dveh cerkev

Po ogledih izbranih zbirk v nekdanji Mestni hiši se mimo skulpture, posvečene slovenjegraškemu slikarju Jožetu Tisnikarju (5), odpravite tja, kamor gleda kip Venetskega konja (6). Po sprehodu čez Trg svobode, ki je pogosto prizorišče mestnih prireditev, se ustavite na njegovi drugi strani ob dveh cerkvah. Večja cerkev, zgrajena že leta 1251, je prva cerkev na svetu, ki je posvečena sv. Elizabeti (7). V njej je med drugimi dragocenostmi tudi okno, izdelano v spomin Hugu Wolfu, slovitemu skladatelju, rojenemu v Slovenj Gradcu. Sosednja cerkev Sv. Duha (8), prvič omenjena leta 1428, je lep primer gotske arhitekture. Pot med cerkvama vas pripelje do nakazanega poteka srednjeveškega obzidja z jarkom.

(Priporočen čas za oglede: 25 minut); (Pot od te do naslednje točke: 1 min)

Pri župnišču prvega muzeologa

Napotite se nazaj proti Trgu svobode. Na levi strani opazite župnišče (9) s kipoma dveh pomembnih duhovnih mož. Jakob Soklič (1893–1972) velja za prvega muzeologa območja, župnišče pa je bilo v njegovem času pravo kulturno središče mesta. Franc Ksaver Meško (1874–1964) je pomemben koroški pisatelj, ki je kot duhovnik deloval v Selah nad Slovenj Gradcem.

(Pot od te do naslednje točke: 4 min)

Med znane meščane

Na koncu Trga svobode zavijte levo na Glavni trg, kjer se vrstijo pomniki pomembnim meščanom. Spominski plošči na pročelju hotela Slovenj Gradec (10) označujeta, da sta se v tej hiši rodila Josef Potočnik, vojaški zdravnik in oče pionirja vesoljske tehnike Hermana Potočnika Noordunga, ter pesnik Ernst Goll. Malo naprej boste pred sabo zagledali vhod v zanimivo muzejsko zbirko o ansamblu Štirje kovači (11), legendarnem narodno–zabavnem ansamblu, ki neprekinjeno deluje že več kot 60 let.

(Priporočen čas za oglede: 30 minut); (Pot od te do naslednje točke: 1 min)

K slovitemu skladatelju samospevov

Čez cesto je hiša drugačne glasbe. V eni od najlepših baročnih hiš v mestnem jedru, zgrajeni na prelomu 17. in 18. stoletja, se je rodil Hugo Wolf, svetovljanski skladatelj poznoromantičnih samospevov. Na notranji strani dvorišča je v nadstropju leseni balkon – gank, v zid pa so vdelane nagrobne plošče in spominska plošča, ki je bila nekoč na pročelju hiše. V hiši je Mednarodni informacijsko dokumentacijski center Hugo Wolf (12), spominska razstava pa predstavlja Wolfovo življenje in delo.

(Priporočen čas za oglede: 10 minut, ogled razstave: 30 min); (Pot od te do naslednje točke: 1 min)

Med vodnjaki življenja do medu

Nazaj v strogi center mesta se napotite po levi strani Glavnega trga. Med dvema od treh skulptur Vodnjakov življenja (13), ki jih je ustvaril Mirko Bratuša, vas čaka vstop v medeni raj Perger 1757 (14). Tu že deveta generacija družine Perger ohranja izjemno dediščino medičarstva, lectarstva in svečarstva. Vstopite v trgovinico.

Namig: V trgovinici medenih dobrot in lepot se lahko dogovorite tudi za voden ogled njihove medičarske galerije in muzeja, ki je izven mestnega jedra.

(Priporočen čas za postanek: 15 minut); (Pot od te do naslednje točke: 2 min)

Od stare lekarne do drugačne knjigarne

Ko opazite znak lekarne, se ozrite v hišo iz 17. stoletja. Lekarna (15) v tej stavbi deluje že od leta 1779. Pri lekarni zavijte levo v podhod, v katerem je razstava nekdanjih lekarniških rekvizitov. Pot skozi podhod vas pripelje do atrija Andeškega hrama (16). V atriju so steklene skulpture Matijaža Gostečnika, v hramu pa delujeta večgeneracijski center in Meškova bukvarna, kjer za izmenjavo knjig skrbi društvo njihovih ljubiteljev. Tu je tudi prva koroška soba pobega (17), kjer lahko po predhodni najavi odkrivate skrivnosti Slovenj Gradca v napetih pustolovskih igrah.

(Priporočen čas za postanek: 10 minut); (Pot od te do naslednje točke: 2 min)

Ob visokem obzidju do mestnega dvorca

Skozi drugi podhod se napotite čez Cankarjevo ulico. Stopnice vas pripeljejo do srednjeveškega mestnega obzidja (18) – najvišjega ohranjenega obzidja na Slovenskem. Ponekod je visoko tudi štiri metre. Tu je čudovit razgled na cerkev Sv. Pankracija s križevim potom in Uršljo goro v ozadju.

Z obzidja se vrnite na parkirišče. Levo zagledate stolpiče dvorca Rotenturn (19). Zavijte v njegov atrij. Arkadno dvorišče dvorca, ki je v 15. stoletju služil za obrambo mesta pred turškimi vpadi, je najlepši prireditveni prostor v mestu.

(Priporočen čas za postanek: 15 minut); (Pot od te do naslednje točke: 1 min)

Mojstrstvo. Svoboda. Mir.

Ob izhodu iz atrija zavijte levo in se na križišču napotite desno v Šolsko ulico, kjer vas čaka Čevljarska delavnica Levovnik (20). Oglejte si muzejsko zbirko v eni od najstarejših ohranjenih čevljarskih delavnic v Sloveniji. Ko prehodite Šolsko ulico, zavijte nazaj na Glavni trg, kjer vas na levi strani čaka še tretja skulptura Vodnjaka življenja (13). Prečkajte cesto in pot po Glavnem trgu nadaljujte v isti smeri do Spomenika svobode (21) in naprej do križišča, kjer vas v parku nasproti pošte čaka še kip Mahatme Gandhija (22). Od tod se po Glavnem trgu vrnite nazaj na izhodišče svoje poti.

Namig: Na vhodih v mestno jedro še danes delujeta obnovljeni restavraciji z bogato kulinariko. V izbranih lokalih si privoščite v mestu priljubljeno Wolfovo kavo, praženo po posebni recepturi in postreženo z obilico smetane.

Odcep za potep

NA RAZGLEDNI RAHTELOV VRH

Na 4 kilometre dolgi krožni gozdno–učni poti s tematiko Gozd mojega mesta dosežete tudi vrh z lepim razgledom na mesto in na zgornji del Mislinjske doline z okoliškimi vrhovi. Pot se začne nasproti gostilne Murko, na Francetovi cesti v Slovenj Gradcu, in vodi skozi gozdove t. i. Gmajne. Na poti spoznavate raznotere drevesne vrste. Tudi do izhodišča poti se lahko odpravite peš. Mimo graščine Rotenturn nadaljujete pot prek mosta čez reko Suhodolnico in zavijete desno po kolesarsko–sprehajalni poti. Po dobrem kilometru vas izhodišče poti čaka na levi strani.

1X

Nekdanja Mestna hiša

Stavbo, prvič omenjeno že leta 1612, so skozi zgodovino uporabljali za raznovrstne namene. Tu so bili včasih zapori, skladišče za les, sedež okrajnega glavarstva, sedež okraja, Državni urad Kraljevine Jugoslavije, stanovanja, občina, okrajno sodišče, davkarija, sedež nemške oblasti in celo pisarna UDBE – uprave državne varnosti. Danes sta v zgradbi muzej in galerija. Napis Središče sveta je umetniško delo, s katerim je grupa Fokus leta 2016 odpirala vprašanja vojn in miru.

Glavni trg 24

2X

Koroški pokrajinski muzej

Koroški pokrajinski muzej vabi na ogled svojih stalnih zbirk in začasnih razstav. Stalna razstava »Svet. Evropa. Mi.«, ki je prilagojena tudi obiskovalcem z okvaro vida, predstavlja zbirko rimskih kamnitih spomenikov in tri pomembnejše rimske naselbine s koroškega območja. V muzeju je tudi obsežna zbirka duhovnika Jakoba Sokliča z več kot 1800 predmeti s področja arheologije, etnologije, kulturne zgodovine, likovne umetnosti in neevropskih kultur. Osebne predmete duhovnika, pisatelja in pesnika Franca Ksaverja Meška, si lahko ogledate v njegovi spominski sobi. Na drug kontinent pa nas popelje Tretjakova afriška zbirka.

Glavni trg 24, T: 02 62 12 520

3X

Koroška galerija likovnih umetnosti

Koroški pokrajinski muzej vabi na ogled svojih stalnih zbirk in začasnih razstav. Stalna razstava »Svet. Evropa. Mi.«, ki je prilagojena tudi obiskovalcem z okvaro vida, predstavlja zbirko rimskih kamnitih spomenikov in tri pomembnejše rimske naselbine s koroškega območja. V muzeju je tudi obsežna zbirka duhovnika Jakoba Sokliča z več kot 1800 predmeti s področja arheologije, etnologije, kulturne zgodovine, likovne umetnosti in neevropskih kultur. Osebne predmete duhovnika, pisatelja in pesnika Franca Ksaverja Meška, si lahko ogledate v njegovi spominski sobi. Na drug kontinent pa nas popelje Tretjakova afriška zbirka.

Glavni trg 24,T: 02 882 21 31

4X

Turistično informacijski center Slovenj Gradec

Center v nekdanji mestni hiši zagotavlja turistične informacije o Slovenj Gradcu, Koroški regiji ter o Sloveniji. Na voljo je tudi bogata ponudba turističnih brošur, spominkov, razglednic, ter izdelkov domačih in umetnostnih obrti.

Glavni trg 24, T: 02 88 12 116

5X

Skulptura Hommage Tisnikarju

Poanta skulpture Hommage slovenjgraškemu slikarju Jožetu Tisnikarju (1928–1998), ki bi jo v okrnjenem pomenu lahko poslovenili z besedami Slikarju Jožetu Tisnikarju v čast in spomin, je mnogo globlja kot poimenovanje spomenik. Premišljeno izbran je bil tudi avtor skulpture, kipar Mirsad Begić, ki je z združitvijo njune »mitologije« ustvaril novo umetnino. Dvodelna skulptura, sestavljena iz voza in stebra s portretno bisto, je postavljena in obrnjena proti vhodu v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kar predstavlja povabilo k vstopu.

pred stavbo Glavni trg 24

6X

Kip venetskega konja

Kip Oskarja Kogoja, ki pred bivšo mestno hišo gleda na Trg svobode in cerkev sv. Elizabete, je dobilo mesto v dar leta 1992. Podoba venetskega konja je ena najbolj izrazitih podob iz starejše železne dobe. Za Venete je bil skorajda božansko bitje, pogosto upodobljen na situlah. Stilizirana podoba naj bi ponazarjala njihovo duhovno naravo. Kogojeva upodobitev konja se v nadnaravni velikosti nahaja na več mestih – med drugim tudi pred palačo Združenih narodov v Ženevi.

pred stavbo Glavni trg 24

7X

Cerkev Svete Elizabete

Prva cerkev na svetu, posvečena Sveti Elizabeti, je najstarejša stavba v Slovenj Gradcu. Leta 1251 jo je dal zgraditi grof Bertold V. Andeški in jo posvetil svoji nečakinji Elizabeti Turnogijski, ogrski princesi, zaščitnici revežev in beračev. Cerkev ima v notranjosti baročno opremo. Glavni oltar, delo Janeza Jakoba Schoya, velja za enega največjih dosežkov baročnega oblikovanja oltarjev na Slovenskem. Sliko sv. Elizabete je naslikal Franc Mihael Strauss. V notranjosti je tudi slikano okno, ki ga je skladatelju Hugu Wolfu v spomin dala izdelati njegova mati Katarina Wolf.

Vorančev trg 7

8X

Cerkev Svetega Duha

Špitalska cerkev, prvič omenjena leta 1428, je lep primer neokrnjene gotske arhitekture. V notranjosti jo krasi baročna oprema, največjo pozornost pa vzbujajo freske Andreja iz Ottinga, ki prikazujejo 27 prizorov iz Pasijona. Cerkev je bila tudi zbirališče slovenjgraških protestantov. Za ogled se dogovorite v Turistično informacijskem centru.

Vorančev trg 6

9X

Župnišče

V hiši, zgrajeni leta 1884, je več kot 70 let deloval zanimiv Sokličev muzej, zdaj preseljen v Koroški pokrajinski muzej. Pred hišo je spomenik Jakoba Sokliča , duhovnika in prvega muzeologa, ki je že leta 1937 v župnišču svojo zbirko starin odprl za javnost. Več kot 40 let je deloval kot varuh premične kulturne dediščine. Družbo mu dela kip pisatelja Franca Ksaverja Meška, ki je Sokliču zapustil knjižnico z več kot šest tisoč knjižnimi enotami.

Trg svobode 5

10X

Hotel Slovenj Gradec

Zgradba mestnega hotela je bila v 19. stoletju last rodbine Potočnik. Spominska plošča oznanja, da se je tu rodil Josef Potočnik (1841-1894), ki je imel po končanem študiju medicine na graški univerzi zanimivo vojaško zdravniško kariero. Njegov sin, Herman Potočnik Noordung (1892-1929), je sloviti raketni inženir in začetnik kozmonavtike ter poletov v vesolje. V isti hiši se je rodil tudi novoromantični pesnik Ernst Goll (1887-1912), ki je v svojih delih opisoval slovensko pokrajino. Pokopan je v družinski grobnici v Slovenj Gradcu.

Glavni trg 43, T: 02 883 98 50

11X

Muzejska zbirka o ansamblu Štirje kovači

Kam le čas beži – to je naslov legendarnega valčka, razglašenega za vižo stoletja in naslov razstave, ki s fotografijami, plakati, nosilci zvoka, notnimi zvezki in knjigami, nagradami ter priznanji predstavlja najpomembnejše mejnike v razvoju ansambla Štirje kovači od leta 1954 do danes. Ansambel je s prepoznavnim slogom slovensko narodno glasbo predstavljal tudi po Ameriki in na Japonskem.

Ozka ulica 1, Koroški pokrajinski muzej, T: 02 62 12 545

12X

Rojstna hiša Huga Wolfa

Hugo Wolf (1860–1903) je skladatelj, ki je ustvaril več kot 300 pesmi. Poleg samospevov po predlogah velikih pesnikov, je skladal cerkveno glasbo, dela za orkester in komorno glasbo. Njegovo življenje predstavlja spominska razstava v bivalnem okolju s konca 19. stoletja. V hiši deluje dokumentacijski center, ki je mednarodno vozlišče za številna društva Huga Wolfa po svetu. Tu so še knjižnica s čitalnico, manjša avdio–video dvorana ter manjša koncertna dvorana. Za promocijo in izvedbo tradicionalnih prireditev skrbi Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec.

Glavni trg 40, T: 02 62 12 520

13X

Vodnjak življenja

Glavni trg bogatijo Vodnjaki življenja – Fons Vitae. Umetnina vključuje tri skulpture, ki jih je ustvaril akademski kipar Mirko Bratuša. Izvir pred hišo št. 36 ponazarja humanistično prapočelo človeške eksistence. Hoja pred hišo št. 30 simbolno upodablja refleksije in preizkušnje. Obelisk pred hišo št. 12 simbolizira svetilnik in upanje.

pred stavbami Glavni trg 36, 30 in 12

14X

Medeni raj Perger

Mojstri medičarstva, lectarstva in svečarstva so v Slovenj Gradcu že gostili Dalaj Lamo, Luciana Pavarottija in več kot sto tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Kakovost in izvirnost njihovih izdelkov, ki se uvrščajo v slovensko kulturno dediščino, dokazujejo številna priznanja. V trgovinici lahko izbirate med lectovimi srci, medenjaki, bonboni, lizikami, medenimi pijačami in drugimi izdelki.

Glavni trg 34, T: 02 88 41 496

15X

Lekarna

Najstarejša koroška lekarna že stoletja deluje v isti stavbi. Ohranjeni notranji detajli kažejo, da je zgradba verjetno iz 17. stoletja. Po ustnem izročilu naj bi na tem mestu nekoč delovala kovnica denarja. Posebnost hiše je bil nekoč vodnjak v kleti.

Glavni trg 28

16X

Andeški hram

Atrij in prostori obnovljenega Andeškega hrama omogočajo meščanom raznotera doživetja. Meškova bukvarna poleg rabljenih knjižnih zakladov ponuja različne prireditve. Večgeneracijski center skrbi za prenos znanj in aktivno učenje v vseh življenjskih obdobjih. Rokodelski center Koroške tu povezuje mojstre različnih domačih obrti.

Glavni trg 28 a

17X

Srednjeveško mestno obzidje

V srednjem veku je imel Slovenj Gradec obzidje z jarkom in več stolpi. Zgradili naj bi ga v začetku 14. stoletja. Takrat so ga tudi redno vzdrževali in po potrebi polnili z vodo. Mesto je imelo tudi dvoje utrjenih vrat. Obzidju se je v 16. stoletju pridružil še obodni zid graščinskega kompleksa. Povzpnite se do obzidja in uživajte v razgledu na cerkev sv. Pankaracija, ki ji domačini še danes rečejo grad, saj ima današnja cerkev zasnove najstarejšega gradu na Slovenskem.

za stavbami Cankarjeve ulice

18X

Dvorec Rotenturn

Kjer je danes dvorec, je bil prvotno obrambni stolp, prvič omenjen leta 1361. V graščino so ga prezidali leta 1494. Sedanjo podobo z arkadnim dvoriščem je dobil sredi 18. stoletja. V njem je delovala slovenska okoliška ljudska šola. Od obnove v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je dvorec dobil današnjo podobo, je v njem sedež Mestne občine Slovenj Gradec.

Glavni trg 24

19X

Muzejska zbirka Čevljarska delavnica Levovnik

V delavnici znane slovenjgraške čevljarske družine Levovnik, kjer se je čevljarske obrti izučilo več kot 200 pomočnikov, je na ogled muzejska zbirka z originalnimi čevljarskimi orodji in pripomočki. Najstarejši eksponat je iz leta 1925. V delavnici so po meri izdelovali najrazličnejše čevlje, tudi posebne, kot so gozdarski čevlji z zaščitno kapico po lastnem patentu.

Šolska ulica 3

20X

Spomenik svobode

Spomenik, postavljen v spomin borcem za svobodo v drugi svetovni vojni, je delo Staneta Keržiča (1918–1969), predstavnika kiparstva med socialističnim realizmom in konceptualizmom.

pred hotelom Vila Pohorje, Francetova cesta 2

21X

Kip Mahatme Gandhija

Kip voditelja Mahatme Gandhija (1869-1948), znanega po nenasilni drži kot obliki revolucije, je Slovenj Gradcu, mestu, zavezanemu prizadevanjem za mir, leta 2010 podarilo indijsko veleposlaništvo v Sloveniji. Avtor kipa Ram V. Sutar sodi med najuglednejše sodobne indijske kiparje. Njegovo upodobitev Gandhija je Vlada Republike Indije podarila več državam po vsem svetu.

park na križišču Glavnega trga in Pohorske ceste

  • 1Nekdanja Mestna hiša
  • 2Koroški pokrajinski muzej
  • 3Koroška galerija likovnih umetnosti
  • 4Turistično informacijski center Slovenj Gradec
  • 5Skulptura Hommage Tisnikarju
  • 6Kip venetskega konja
  • 7Cerkev Svete Elizabete
  • 8Cerkev Svetega Duha
  • 9Župnišče
  • 10Hotel Slovenj Gradec
  • 11Muzejska zbirka o ansamblu Štirje kovači
  • 12Rojstna hiša Huga Wolfa
  • 13Vodnjak življenja
  • 14Medeni raj Perger
  • 15Lekarna
  • 16Andeški hram
  • 17Srednjeveško mestno obzidje
  • 18Dvorec Rotenturn
  • 19Muzejska zbirka Čevljarska delavnica Levovnik
  • 20Spomenik svobode
  • 21Kip Mahatme Gandhija