Mesto za en dan

NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije


Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.

Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!

Slovenske Konjice

V OBJEMU ŽLAHTNIH ZGODB


Slovenske Konjice, srednjeveško mesto pod sončnimi griči vinorodnih Škal, je mesto pesnika Ivana Minattija (1924–2012). Konjičani so ga bili v zadnjih letih njegovega življenja vajeni srečevati na mestnih poteh in prireditvah. Danes radi posedijo na marmorni klopi ob pesnikovem kipu.

Sprehod po priporočeni poti v mestu opravite v pol ure. Ker želite še med vinorodne griče, do Žičke kartuzije in na Konjiško goro, načrtujte celodnevni izlet.

Po Minattijevih stopinjah

Pojdite po Minattijevih stopinjah. Odkrivajte mesto, povezano s konji. Sprehajajte se ob potočku, ki teče kar po osrednjem Mestnem trgu.

V mesto s konjem v grbu
Čez most do Minattijeve rojstne hiše
Do hiše pesnikovega otroštva pod vinorodnimi griči
Do službe pesnikovega očeta
Po Starem trgu na Minattijevo kavo
Med svetniki kamnitega mesta
Čez zelene kotičke do pesnikove klopi

V mesto s konjem v grbu

Obisk Slovenskih Konjic začnite na avtobusni postaji, kjer vam je na voljo tudi brezplačno parkirišče. Blizu postaje je informacijska tabla z načrtom mesta. Od tu se usmerite na stare trge. Potep začnite na Mestnem trgu, kjer vas pozdravlja kip Ženska na konju (1). Na trgu sta med drugim Dom kulture in nekdaj priljubljen, zdaj zaprt hotel Dravinja. Za hotelom reka Dravinja razmejuje stari in novi del mesta. Čez reko vodi most, ki ga stražijo kipi štirih konjev. Ustavimo se in prisluhnimo zvokom vode in narave. Ni veliko mest, kjer so taki trenutki na voljo v samem mestnem središču.

Namig: Za pot se lahko na avtobusni postaji pripravite s kepico naravnega sladoleda iz sladoledarnice Mali Čoko ali s kavo, ki si jo privoščite v lokalu Central Caffe blizu mestne informacijske table.

Čez most do Minattijeve rojstne hiše

Sprehodite se čez most. Na levi strani je nova tržnica s trgovinico lokalnih dobrot. Nasproti tržnice je kip Fontana za dve ptici (2). Na desni strani je leseno obeležje, ki označuje, da so Slovenske Konjice kar dvakrat zmagale na evropskem tekmovanju Entente Florale (3). Pot nadaljujte naravnost med obema vrstama trških hiš. Tu se začenja Stari trg. Pot po desni strani vas pripelje do hiše s cehovskim znamenjem (4), ki priča o nekdaj cvetoči usnjarski obrti v mestu. Na drugo stran ulice vabi edina dvonadstropna hiša na trgu – nekdanje okrajno glavarstvo (5). Blizu je hiša št. 9 – rojstna hiša pesnika Ivana Minattija (6). V hiši je danes cvetličarna, nekoč je bila tu pošta. V času pesnikovega rojstva je v stanovanju v nadstropju živela družina Minatti.

Namig: Ustavite se v pubu Beli Konj, kjer strežejo verjetno najboljšo kavo v mestu, pub pa se ponaša tudi s pravo Sladoledno ulico.

Do hiše pesnikovega otroštva pod vinorodnimi griči

Ko hiši št. 9 obrnete hrbet, opazite, kako je linija strnjenih trških hiš prekinjena. Nekoč je tod potekal ves promet in tu je bilo pomembno cestno križišče. Med starotrškimi hišami, v katerih delujeta dve banki in dom obrtnikov, prispemo do Celjske ceste. Nekaj minut hoda nas loči do hiše št. 10, na kateri opazimo spominsko tablo. Ta pravi, da gre za rojstno hišo Ivana Minattija, a danes se ve, da je to hiša njegovega otroštva (7). Od tod je večkrat opazoval »belo hišo sredi škalskega griča«. Če bi odstrli krošnje dreves, bi tudi vi do tod lahko uzrli to belo hišo – zdaj obnovljeni Vinogradniški dvorec na vrhu Škalc.

Namig: Od tod do Vinske kleti Zlati grič je 10 minut hoda. Tu vam na pristen način med drugim predstavijo vino Konjičan, ki ga sicer lahko okusite v vsaki konjiški gostilni. Dodatnih 5 minut hoje navzgor vas pripelje do Gostilne Grič, ki slovi po vrhunski kulinariki in po razgledu na golf igrišče med vinogradi.

Do službe pesnikovega očeta

Od hiše se vrnemo nazaj do križišča in se usmerimo desno, nadaljujemo pot navkreber do naslednjega križišča, kjer zagledamo Cerkev svetega Jurija (8). Na njeni desni strani je impozantna stavba nekdanje šole, zgrajena leta 1868. Za cerkvijo je parkirišče, s katerega se odpira krasen razgled na Stari grad (9) na Konjiški gori. Levo na parkirišču so vrata, ki vas pripeljejo pred cerkev in do točke, od koder vidite hiše Starega trga. Med njimi poiščemo hišo s fresko svetega Florjana (10). Tu je bila nekoč geodetska pisarna, kjer je svoje vsakdanje delo opravljal oče Ivana Minattija.

Po Starem trgu na Minattijevo kavo

Usmerite se nazaj na Stari trg. Pojdite mimo rumene stavbe s podobo čebelice, ki priča, da je bila tu nekoč trška hranilnica (11), nato pa prečkajte enega od mostičkov čez potok različnih imen (12). Ob šumljanju vode se sprehodite do zgradbe občine in Turistično informacijskega centra Slovenske Konjice (13) v sosednji zgradbi. Na poti čez trg opazujte njegovo srednjeveško zasnovo. Hiše obrtnikov in trgovcev imajo na trg obrnjena lepa pročelja in dvorišča z gospodarskimi oz. obrtnimi trakti in vrtovi. Pozornost pritegne hiša s poslikavo Svete družine (14) ter zaprtim notranjim dvoriščem. Pred nadaljevanjem poti si na Starem trgu privoščite unikatno postreženo Minattijevo kavo, ki poleg dišečega napitka vključuje še prebiranje poezije.

Namig: Minattijevo kavo ponujajo v pubu Tattenbach. Ob skodelici kave dobite papirnat zvitek, s katerega lahko preberete katero od Minattijevih pesmi ali zmagovalno pesem natečaja za Minattijevo pesem leta.

Med svetniki kamnitega mesta

S Starega trga se sprehodite nazaj do Mestnega trga. Pri kipu Ženske na konju (1) se usmerite na pot med Domom kulture in Okrajnim sodiščem. Pot vas pripelje v vasico za otroke z lesenimi hišicami in do fitnesa na prostem Zelen’ plac (18). Po zelenem oddihu nadaljujte pot do glavne ceste. Usmerite se levo in pri drugem semaforju prečkajte cesto. Pred vami je mogočna kompozicija vlaka Konjičana (19), ki je nekoč sopihal po ozkotirni progi. Pred lokomotivo se usmerite desno in ponovno prečkajte cesto. Pred medijsko hišo Novice & Radio Rogla vas na marmorni klopi pod belimi brezami čaka bronast kip Ivana Minattija (20). V veži medijske hiše je Minattijeva knjigobežnica (21), namenjena brezplačni izmenjavi knjig. Tu ste lahko bralci v pesnikovi družbi.

Od tod vas do Avtobusne postaje, izhodišča vaše poti, loči le še dobrih 200 metrov hoje po pločniku.

Čez zelene kotičke do pesnikove klopi

Ko se ustavite na Starem trgu, nad potočkom zagotovo opazite kužno znamenje svetega Florjana (15) s štirimi svetniki, ki med drugim spominja na pogoste požare v mestu. Današnja podoba mesta izvira iz časa, ko so po zadnjem večjem požaru konjiške hiše zgradili iz kamenja Žičke kartuzije (16). Originali kipov, katerih replike občudujemo na trgu, so varno spravljeni v Mestni galeriji Riemer (17). Po dogovoru v Turistično informacijskem centru (14) si lahko v galeriji ogledate dela svetovno znanih tujih in domačih slikarjev.

Namig: Če potrebujete okrepčilo, nadaljujte pot navzdol in na križišču blizu Minattijeve rojstne hiše zavijte levo. Tu je Center okusov s ponudbo sodobnih hitrih jedi. Nekoliko naprej je pekarna Strnad, v kateri lahko izberete tudi pohorsko rezino.

Odcep za potep

NA KONJIŠKO GORO

Z roba mesta se odpravite na Konjiško goro z več vrhovi. Po označenih poteh prispete do Skale (702 m) z urejenim razglediščem in do Stolpnika (1021 m) s 25 metrov visokim razglednim stolpom. Za družinski pohod izberite Zmajčkovo gozdno učno pot, ki se začenja pri osnovni šoli Pod goro, blizu Cerkve svetega Jurija. 3-kilometrska pot z 12 vsebinskimi točkami vas pripelje do Starega gradu, v sotesko Konjska smrt in do dvorca Trebnik s parkom in igrali za otroke.

Na ostalinah Starega gradu z romanskim jedrom in gotskim zidovjem je urejena ploščad z lepim razgledom na Slovenske Konjice. Soteska Konjska smrt je ozka grapa, ki je omogočala najkrajši prehod čez goro, a je bila za konje prezahtevna. Dvorec Trebnik je znan po naravnih izdelkih z zelišči in po parku z mogočnimi drevesi, ribnikom in trim stezo.

Več informacij: TIC Slovenske Konjice

http://tic.konjice.si/

1X

ŽENSKA NA KONJU

Osrednjo ploščad Mestnega trga, obdanega s stavbami, kot so sodišče, Dom kulture in Hotel Dravinja, od leta 2009 bogati zanimiva trimetrska skulptura konja z žensko na hrbtu. Umetniško delo je mestu podaril njegov avtor, akademski slikar in kipar Vasilij Četkovič – Vasko.  Slovenske Konjice imajo konja v svojem grbu že do 16. stoletja.

Mestni trg

2X

FONTANA ZA DVE PTICI

Fontana akademskega kiparja Franca Purga, ki je prvotno stala na Mestnem trgu, je po prenovi leta 2013 dobila svoj prostor na Starem trgu, nasproti nove tržnice. Kip, ki je nastal leta 1987 kot ponazoritev simbolov življenja in svobode, je po prenovi povezan predvsem z vodo, ki je v središču Slovenskih Konjic povsod prisotna. Delo, ki zdaj stoji na stičišču Mestnega in Starega trga blizu reke Dravinje, z vodo ponazarja krožni tok življenja ter manjšo in večjo ptico.

Stari trg

3X

ENTENTE FLORALE

Leseno obeležje opozarja na Slovenske Konjice kot enega najbolj urejenih mest v Evropi. Celo vrsto priznanj za najlepše izletniško mesto dopolnjujeta dve zlati medalji z evropskega tekmovanja Entente Florale. Sodniki iz več evropskih držav ocenjujejo urejenost mest po kriterijih trajnostnega okolja, ekološke osveščenosti ter sobivanja s pristnim naravnim okoljem, naravno in kulturno dediščino.

Stari trg

4X

CEHOVSKO ZNAMENJE

Obnovljeno cehovsko znamenje na Starem trgu spominja na cvetoče čase usnjarstva v Slovenskih Konjicah. Konjiški usnjarji so bili za mesto posebej pomembni v 18. in 19. stoletju. V 20. stoletju je v mestu delovala pomembna tovarna usnja Konus.

Stari trg

5X

NEKDANJE OKRAJNO GLAVARSTVO

Hiša, ki je nadstropje višja od ostalih na konjiškem Starem trgu, se je do leta 1941 imenovala Okrajno glavarstvo, med drugo svetovno vojno pa so bili tu uradni prostori župana. Hiša ima še danes nespremenjeno zunanjo podobo.

Stari trg 5

6X

ROJSTNA HIŠA PESNIKA IVANA MINATTIJA

Ivan Minatti, pomemben predstavnik povojne generacije slovenskih pesnikov, se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Njegova družina se je leta 1929 preselila v Slovenj Gradec in nato v Ljubljano, Ivan Minatti pa se je v zrelih letih rad vračal v rodne Slovenske Konjice. Po poklicu je bil slavist. Deloval je kot urednik, prevajalec in akademik. Mnoge njegove pesmi, še posebej pesem Nekoga moraš imeti rad, so med Slovenci tako znane, da so že domala ponarodele.

Stari trg 9

7X

HIŠA PESNIKOVEGA OTROŠTVA

Spominska tabla na hiši označuje, da naj bi se tu rodil Ivan Minatti. V resnici je bil rojen v hiši na starem trgu, tu pa je preživljal leta svojega otroštva. Ob pogostih obiskih Slovenskih Konjic v poznih letih njegovega življenja se je Ivan Minatti rad spominjal, kako se je igral na vrtu za hišo. Z vrta se je videla »belo hišo sredi škalskega griča«, ki mu je v spominu ostala za vedno.

Celjska cesta 10

8X

CERKEV SVETEGA JURIJA

Najstarejši del sedanje cerkve je glavna ladja, ki je bila pozidana v 12. ali 13. stoletju. Zvonik izvira s konca 13. stoletja in se s svojo mogočno arhitekturo uvršča med najstarejše in največje na Štajerskem. V poznogotski stavbi so ohranjeni veliki oltar s kipom svetega Jurija iz leta 1869, ob stenah prezbiterija pa so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostole: svetega Petra, svetega Pavla, svetega Hieronima in svetega Janeza Krstnika. V stranski ladji, tako imenovani »stari cerkvi,« stoji marmornat oltar svetega Križa.

9X

STARI GRAD NA KONJIŠKI GORI

Grad, verjetno zgrajen že v 10. stoletju, je bil eden največjih in najimenitnejših na Štajerskem. Prvotno romansko jedro gradu je danes komaj razvidno. V zahodnem delu ruševin še naletimo na romanske zidove, romanski je tudi mali stolpič v sredini ruševin. Večina zidovja izvira iz gotske dobe. Sem sodi zlasti mogočni peterokraki stolp, ki so ga še v 14. stoletju prislonili k stanovanjski stavbi, pa tudi masivni obrambni zidni plašč. Kasneje so obod utrdili s pasom renesančnih utrdb – med njimi z bastijo, ki ima skoraj štirimetrske zidove. Prvi znani lastniki gradu so bili Konjiški gospodje, prvi je omenjen Liupold I., in sicer leta 1164.

10X

Hiša s fresko Sv. Florjana

11X

TRŠKA HRANILNICA

Velika, vogalna, nadstropna stavba je bila zgrajena v secesijskem stilu v začetku 20. stoletja (v vežnem tlaku je letnica 1904). Fasadne ploskve krasi tipična secesijska obdelava. Stavba je kakovosten predstavnik secesije na Slovenskem. V stavbi s čebelico na vrhu je nekdaj delovala trška hranilnica, danes je v njej Zavod za zaposlovanje.

Stari trg 36

12X

POTOK RIBNICA

Potok, ki daje poseben čar Staremu trgu, ima kar štiri imena, a uradno se imenuje Ribnica. Ime naj bi bilo povezano z dvema ribnikoma, ki sta bila nekoč pri dvorcu Trebnik. Domačini potok poznajo tudi pod imenoma Zmajeva kri ali Zmajeva slina. Ime je povezano z legendo, po kateri naj bi sveti Jurij presekal vrat zmaju, ki je prebival v Konjiški gori. Četrto ime za potok je Gospodična. Tako se imenuje tudi izvir potoka za Starim gradom. Ime je povezano z legendo o grajski gospodični, ki naj bi se napila ledeno hladne vode in zaradi mraza pri izviru tudi umrla.

13X

TURISTIČNO – INFORMATIVNI CENTER SLOVENSKE KONJICE

Center deluje v obnovljeni ozki nadstropni stavbi z ulično fasado iz 19. stoletja. V njem je prodajalna lokalnih spominkov, tu deluje tudi izposojevalnica e-koles. Na voljo so vse turistične informacije za Slovenske Konjice in destinacijo Rogla-Pohorje.

Stari trg 27, T: 03 759 31 10

14X

HIŠA S POSLIKAVO SVETE DRUŽINE

Visoka, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu. Ulična fasada vsebuje neorenesančne elemente druge polovice 19. stoletja. V pritličju so ohranjene vratnice, ki imajo bogate, z renesančno motiviko rezljane aplikacije. V srednji osi je v nadstropju slikarija sv. družine iz leta 1893.

Stari trg 22

15X

KUŽNO ZNAMENJE SVETEGA FLORJANA

Kužno znamenje ima na osrednjem stebru kip svetega Florjana, na nižjih podstavkih okoli njega pa so kipi svetega Frančiška Ksaverija, svetega Roka, svetega Jurija in svetega Janeza Nepomuka. Znamenje opozarja na pogoste požare v preteklosti, Slovenske Konjice so namreč najmanj štirikrat pogorele do tal. V 18. stoletju je kužno znamenje postavil znan konjiški kipar Franc Zamlik.

Stari trg

16X

ŽIČKA KARTUZIJA

Mnoge konjiške stavbe so zgrajene s kamenjem Žičke kartuzije. Ta mogočni samostan belih menihov je bil v odmaknjeni Dolini svetega Janeza Krstnika zgrajen na začetku 12. stoletja. Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prva izven matičnega francoskega in italijanskega območja kartuzijanov je bila v srednjem veku med najpomembnejšimi evropskimi samostani. Po prenehanju delovanja so del poslopij v 18. stoletju podrli, material pa uporabili za obnovo v požaru poškodovanih Slovenskih Konjic.

17X

MESTNA GALERIJA RIEMER

Galerija domuje v obnovljeni meščanski hiši z lepim renesančnim arkadnim hodnikom. V stalni zbirki so slikarska dela od zgodnje renesanse do danes. Najstarejša slika izvira iz 15. stoletja, najdragocenejša pa je slika Beneške šole Leonarda da Vincia. Galerijo krasijo tudi dela umetnikov kot so Cezanne, Klimt, Rodin, Modigliani, Velasquez, avtoportreta Ivane Kobilice in Tisnikarja, risbe Riharda Jakopiča. V njej je tudi freska, najdena v Žički kartuzij. Galerijo bogati zbirka starinskega pohištva, med drugim tudi sekretar s skritim predalčkom, ki je bil nekoč v lasti slovenskega pesnika Otona Župančiča.

Stari trg 15

18X

ZELEN’ PLAC

Zeleni urbani prostor Slovenskih Konjic je obogatil parkovne površine mesta z igrivimi hišicami za otroke in s telovadnimi napravami za vadbo na prostem. Zelen’ plac je prizorišče bralnih uric in drugih prireditev, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in druženje.

19X

VLAK KONJIČAN

Leta 1892 so Slovenske Konjice dobile železniško progo, ki jih je povezovala s Poljčanami. Leta 1921 so progo podaljšali do Zreč. Ozkotirna železnica je obratovala do leta 1963, leta 1970 pa so njene tire odstranili. Na dobrih 20 kilometrih je imela proga 9 postaj, prečkala je 3 mostove. Na konjiške železniške poti spominja muzejska parna lokomotiva z nekaj vagoni, postavljena na mestu nekdanje železniške postaje.

20X

Kip Ivana Minattija

21X

MINATTIJEVA KNJIGOBEŽNICA

Slovenske Konjice so branju prijazna občina. To dokazuje tudi največja konjiška knjigobežnica – prostor, kjer lahko vsakdo odda ali vzame rabljeno knjigo. Minattijeva knjigobežnica je v predverju medijske hiše Novice&Radio Rogla.

Škalska cesta 7

  • 1ŽENSKA NA KONJU
  • 2FONTANA ZA DVE PTICI
  • 3ENTENTE FLORALE
  • 4CEHOVSKO ZNAMENJE
  • 5NEKDANJE OKRAJNO GLAVARSTVO
  • 6ROJSTNA HIŠA PESNIKA IVANA MINATTIJA
  • 7HIŠA PESNIKOVEGA OTROŠTVA
  • 8CERKEV SVETEGA JURIJA
  • 9STARI GRAD NA KONJIŠKI GORI
  • 10Hiša s fresko Sv. Florjana
  • 11TRŠKA HRANILNICA
  • 12POTOK RIBNICA
  • 13TURISTIČNO – INFORMATIVNI CENTER SLOVENSKE KONJICE
  • 14HIŠA S POSLIKAVO SVETE DRUŽINE
  • 15KUŽNO ZNAMENJE SVETEGA FLORJANA
  • 16ŽIČKA KARTUZIJA
  • 17MESTNA GALERIJA RIEMER
  • 18ZELEN’ PLAC
  • 19VLAK KONJIČAN
  • 20Kip Ivana Minattija
  • 21MINATTIJEVA KNJIGOBEŽNICA

Tržič

ZMAJEVO MESTO PODJETNIH IN SPRETNIH


Pred davnimi časi naj bi zmaj, ki se je izlegel iz petelinjega jajca, sprožil plaz in spremenil lokacijo Tržiča. Morda so Tržičani zato, da jih ne bi nepričakovano zadelo še kaj, od nekdaj hoteli dobro videti skozi svoja okna.

Sprehod po priporočeni poti opravite v dobrih 20 minutah.

Ker se ga splača raziskovati in v njem uživati, načrtujte večurni potep.

Od okna do okna, od portala do portala

Odkrivajte zgodbe za okni mestnih hiš. Spogledujte se s samosvojimi portali. Poiščite kamnino, ki vas vabi v bližnjo Dovžanovo sotesko!

Vstop v mesto
Trg meščanskih hiš
Muzej blizu vodnih rak
Dvorec namesto pogorelega gradu
Spust v avtentičnost 18. in 19. stoletja
Povratek na začetek zgodbe

Vstop v mesto

Na krožno pot po Tržiču se podajte pri mogočnem kovinskem zmaju iz petelinjega jajca (1).

V staro mestno jedro vstopite čez kamniti most (2) s stebriči, v katerih so vidni ostanki fosilov iz slovite Dovžanove soteske. Pri prvem oknu naj vam prijeten potep zaželita zavetnika čevljarjev. (3)

(Za pot do naslednje točke potrebujete 2 min.)

Trg meščanskih hiš

Na Trgu svobode se ustavite pri Mallyjevi hiši (4) z lepim renesančnim portalom in z zgodbami iz časov usnjarjev in barvarjev. Nadaljujte pot do Devove hiše (5). Ozrite se v značilna tržiška kovana polkna in vrata ter v sušilne odprtine na strehi. V Mestni kavarni (6) si privoščite najboljše slaščice v mestu ali prvo slovensko ekološko pivo. Okrepčani nadaljujte pot do hiše na »zgornjem voglu« (7) in do Perkove hiše (8) – prve hiše na desnem bregu reke Bistrice, kjer so bili nekoč semnji in prva tržiška gostilna. Na koncu trga vas čaka še cerkev Sv. Andreja (9), nasproti cerkve pa se v vas ozira zadnje ohranjeno okno radovednih – »firbc vokn« (10) – tržiška stavbarska posebnost. Omogočala je opazovanje dogajanja na ulici brez sklanjanja skozi okno.

(Za pot do naslednje točke potrebujete 4 min.)

Muzej blizu vodnih rak

Po Koroški ulici nadaljujete do odcepa v Muzejsko ulico. V starem fužinarsko–obrtniškem delu Tržiča je ob še ohranjenih vodnih rakah (kanalih z zapornicami) stavba nekdanje Pollakove barvarne in usnjarne. V njej Tržiški muzej (11) predstavlja nekdanje obrti. Splača se vstopiti.

(Priporočen čas za ogled: 60 min. Za pot do naslednje točke potrebujete 6 min.)

Dvorec namesto pogorelega gradu

Po ogledu muzeja se vrnite na Koroško ulico. V piceriji Pod gradom si privoščite kakšno jed iz krušne peči, nato pa se povzpnite do dvorca Neuhaus (12). Stavbo na vzpetini v središču mesta je po požaru, ki je leta 1811 uničil prvotni grad, dal zgraditi sloviti maršal Radetzky. Z grajskega vrta se širi lep pogled na ulice mesta starih obrti.

(Za pot do naslednje točke potrebujete 8 min.)

Spust v avtentičnost 18. in 19. stoletja

Od dvorca Neuhaus se podajte po stopnicah navzdol do Partizanske ulice. Na ulici opazujte opestnike – obcestne kamne, poimenovane po pestu na kolesu voza. Ker je kolo zadelo v obcestni kamen, ni poškodoval hiše.

Levo in čez most prispete do Kurnikove hiše (13). Najbolj celovito ohranjena tržiška hiša, zgrajena v 18. stoletju, je preživela tudi veliki požar. Če se v Tržiškem muzeju dogovorite za ogled, lahko v nadstropju odkrivate dediščino kolarstva, v pritličju z ohranjeno izvirno notranjostjo iz 19. stoletja pa se preizkusite v peki tržiške flike – značilne lokalne pogače (14).

(Priporočen čas za ogled: 45 min. Za pot do naslednje točke potrebujete 2 min.)

Povratek na začetek zgodbe

Le streljaj od Kurnikove hiše lahko vse leto občudujete gibljivo leseno mojstrovino – jaslice s posebnimi lesenimi figurami. Tekčeve jaslice (16) pričarajo božično zgodbo v kateremkoli dnevu v letu.

Od tu se lahko po Cankarjevi ulici vrnete na izhodišče – nazaj k tržiškemu zmaju (1), s katerim so se vaše zgodbe samosvojega srednjeveškega mesta z bogato dediščino obrtništva začele.

Namig: Vtise s sprehoda lahko strnete v Kavarni Platz, v atriju Občine Tržič. V neposredni bližini kavarne je Turistično informacijski center, kjer dobite dodatne namige za raziskovanje Tržiškega.

Odcep za potep

V DOVŽANOVO SOTESKO

Sami ali z vodnikom se odpravite v Dovžanovo sotesko. Od središča Tržiča je oddaljena manj kot 4 kilometre. Soteska, ki jo je v pestro skladovnico kamnin iz mlajšega paleozoika vrezala gorska reka Tržiška Bistrica, velja za izjemen naravni spomenik v Karavankah. Tu lahko opazujete najpopolnejše zaporedje kamnin, starih od 260 do 300 milijonov let. Na razgledni učni poti poleg kamnin odkrivajte vanje vtisnjene fosile.

Več informacij: TIC Tržič

www.visit-trzic.com

1X

ZMAJ IZ PETELINJEGA JAJCA

Nasproti tržiške avtobusne postaje obiskovalce pozdravi skulptura zmaja, izdelana iz več kot tone železa oz. iz kar 200 metrov cevi in več kot 900 metrov železnih trakov. Skulptura opozarja na legendo o nastanku mesta Tržič.

Iz jajca, ki ga je znesel petelin, naj bi se izlegel velikanski zmaj. S svojo veličino je preklal goro Košuto in ob tem sprožil plaz skal, ki so zasule naselbino pod goro. Prebivalci so se rešili s tekom v dolino. Tam, kjer so se ustavili, je danes Tržič.

nasproti stavbe Predilniška cesta 1

2X

KAMNITI MOST

Most čez Tržiško Bistrico krasi ograja z desetimi stebriči iz rdečega trogkoefelskega apnenca iz Dovžanove soteske – pomembnega geološkega območja blizu Tržiča. V stebričih so vidni ostanki fosilov.

Predilniška cesta – Trg svobode

3X

Okno Krišpina in Krišpinjana

4X

MALLYJEVA HIŠA

Meščansko–plemiški dvorec ima na renesančnem portalu letnico 1618. Tedaj ga je postavil lastnik fužin Ignacij Jabornik. Zadnji od bogatih Jabornikov je bil v mestu znan po tem, da si je cigare prižigal kar z bankovci. Njegovi potomci so obubožali in zato so morali hišo prodati usnjarjem Mallyjem.

Trg svobode 5

5X

DEVOVA HIŠA

Rojstna hiša začetnika slovenskega posvetnega pesništva Janeza Damascena Deva (1732–1786) in avtorja prvega slovenskega libreta – besedila za opero Belin, ima lepo ohranjeni kar dve tržiški stavbni posebnosti. Kovana železna polkna in vrata, ki so bila zapovedana po velikem požaru leta 1811, so preprečevala, da bi se v primeru ponovnega požara ogenj razširil po mestu. Sušilne odprtine na strehah so v mestu usnjarjev in drugih obrtnikov služile za sušenje kož, platna in nogavic.

Trg svobode 25

6X

MESTNA KAVARNA

Spoznavajte mesto tudi z okušanjem lokalnih jedi in pijač. V Mestni kavarni v obnovljeni Brodarjevi hiši lahko poskusite prvo slovensko ekološko pivo, ki ga varijo na ekološki kmetiji Šlibar blizu Tržiča. Kavarna slovi po slaščicah kot so Radetzkyjeva tortica s kostanjem, Zmajeva tortica in tortica Dovžanova soteska.

Trg svobode 24, T: 041 552 380

7X

HIŠA NA ZGORNJEM VOGLU

Hiša je bila v lasti usnjarjev Mallyjev, ki so svoje hčere možili z bogatimi in vplivnimi možmi. Hildo Mally so »oddali« profesorju Sušniku, ki je bil med obema svetovnima vojnama celo jugoslovanski minister za promet, Hildo pa so zato radi imenovali tržiška gospa ministrica. V hiši na zgornjem voglu je leta 1900 svoje prostore dobil prvi tržiški vrtec.

Trg svobode 30

8X

PERKOVA HIŠA

V 12. stoletju je bil prvi, ki si je postavil hišo na desnem bregu Bistrice, kovač Vincenc Klander. Domačini so jo kmalu začeli imenovati »semnovka«, najbrž zato, ker so imeli tržiški kovači okoli nje sejme, na katerih so prodajali svoje izdelke. Pozneje je bila tu prva tržiška gostilna.

Trg svobode 31

9X

CERKEV SV. ANDREJA

Cerkev sv. Andreja je na zgornjem koncu glavnega trga stala že pred letom 1526, ko so zaradi turškega davka popisali vse cerkve. Cerkev so leta 1865 podrli in na njenem mestu sezidali sedanjo. V letih 1871–1880 je v cerkvi sv. Andreja kaplanoval Jakob Aljaž, navdušen Slovenec, dober pevec in planinec. V času službovanja v Tržiču je poslovenil najbolj znano božično pesem »Stille Nacht, heilige Nacht« (Sveta noč). Prav v Tržiču so to pesem prvič zapeli v slovenskem jeziku.

križišče Trga svobode, Partizanske in Koroške ceste

10X

FIRBC VOKN

Tržičani so ponosni na posebno izvedbo okna, ki kaže nekdanjo iznajdljivost in radovednost. Skozi navzven pomaknjeno in v spodnjem delu zastekljeno okno so radovedne tržiške gospe lahko opazovale dogajanje na ulici, ne da bi jim ga bilo treba odpreti ali se čezenj skloniti.

Koroška cesta 1

11X

TRŽIŠKI MUZEJ

V zanimivem ambientu nekdanje usnjarne in modrotiskarne ima prostore lokalni muzej. V njem so predstavljene nekoč izjemno močno razvite obrti, ki so dajale kruh številnim Tržičanom. Poslušajte pesmi in pričevanja, zaznajte vonj na usnjarski razstavi, naredite preizkus s čevljarsko lučko, obujte se v nenavadne čevlje iz starih časov, potipajte prejo, nahranite zmaja. Preteklost je na novih razstavah usnjarstva, čevljarstva, nogavičarstva, tekstila, barvarstva in v Slovenskem smučarskem muzeju predstavljena tako, da se boste ob učenju tudi zabavali.

Muzejska ulica 11, T: 04 53 15 500

12X

DVOREC NEUHAUS

Najslavnejši lastnik dvorca je bil grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu, ki je grad skupaj s posestvom kupil od svoje tašče in med letoma 1807 in 1819 na njem tudi občasno živel. Ko je leta 1811 Tržič prizadel grozovit požar, ogenj ni prizanesel niti staremu gradu Neuhaus. Grof Radetzky je dal nov manjši dvorec postaviti nekoliko nižje od prvotnega, ves denar, ki ga je dobil kot odškodnino za pogoreli grad, pa je prepustil tržiškim revežem.

Koroška cesta 24

13X

OPESTNIKI

Na Partizanski ulici lahko opazujemo številne obcestne kamne. Po pestu na kolesu voza, ki se je zadel v obcestni kamen in tako ni poškodoval hiše oziroma fasade, se imenujejo »opestniki«.

Partizanska ulica

14X

KURNIKOVA HIŠA

Najbolj celovito ohranjena hiša v Tržiču, zgrajena v 18. stoletju, je preživela tudi veliki požar leta 1811. Pritličje je zidano, nadstropje je leseno, streha s sušilnimi odprtinami pa je krita s skodlami. V nadstropju podobo hiše z dvema črnima in eno belo kuhinjo zaznamuje gank.

V več kot treh stoletjih je hiša menjala svoje lastnike, obliko in funkcije. Današnje ime nosi po Vojtehu Kurniku, pesniku in kolarju, ki se je v tej hiši rodil leta 1826. Ob predhodni najavi se v najstarejši hiši v Tržiču lahko preizkusite tudi v peki tržiške flike.

Kurnikova pot 2, T: 04 53 15 500 (Tržiški muzej)

15X

TRŽIŠKA FLIKA

Tržiška flika je lokalno priljubljena okrogla pogača. Flike so nekoč pripravljali iz ostankov testa za kruh. Gospodinje so, ko so zamesile za kruh, odtrgale »fliko testa«, jo na tanko razvaljale, namazale z zaseko ali kislo smetano in posule s kumino.

Med jedmi z območja Tržiča so tudi tržiške bržole – manjši kosi ovčjega mesa v okusni enolončnici.

16X

TEKAVČEVE JASLICE

Tekavčeve jaslice sodijo med najlepše dosežke ljudske in verske kulture pri nas. Prvotne jaslice je med letoma 1935 in 1970 iz lipovega lesa s čevljarskim nožem izrezal tržiški čevljar Jožef Ribnikar. Vsaka figura iz lesa je unikat. Prav posebne so dvojne ali trojne figure iz enega samega kosa lesa. V jaslicah so nekatere figure tudi gibljive: pastirji hodijo, Marija ziblje, pastir seka drva, angeli krožijo nad štalico, pastir črpa vodo, zvonovi zvonijo.

Cerkvena ulica 2a, T: 051 274 374

  • 1ZMAJ IZ PETELINJEGA JAJCA
  • 2KAMNITI MOST
  • 3Okno Krišpina in Krišpinjana
  • 4MALLYJEVA HIŠA
  • 5DEVOVA HIŠA
  • 6MESTNA KAVARNA
  • 7HIŠA NA ZGORNJEM VOGLU
  • 8PERKOVA HIŠA
  • 9CERKEV SV. ANDREJA
  • 10FIRBC VOKN
  • 11TRŽIŠKI MUZEJ
  • 12DVOREC NEUHAUS
  • 13OPESTNIKI
  • 14KURNIKOVA HIŠA
  • 15TRŽIŠKA FLIKA
  • 16TEKAVČEVE JASLICE

Žužemberk

ZIBELKA JUNAKOV


Največje mesto Suhe krajine je ponosno na ljudi, ki so puščali pomembne sledi po Sloveniji, Evropi in svetu, ter se ob tem rade vračali v kraje, kjer voda hitro ponikne. Na potepu po Žužemberku in okolici spoznavate junake zanimivih filmskih, glasbenih, športnih in drugih zgodb, ob tem pa se naužijete lepote pokrajine.

Sprehod po priporočeni poti v manj kot eni uri. Za obisk načrtujte več ur. Zaželeli si boste odkrivati grad in uživati v reki Krki.

Potep s spremljavo velikih osebnosti

Na poti vas spremlja reka Krka, ki tu ustvarja številne lehnjakove pragove. Tu odkrivate sledi imenitne železo-livarske preteklosti. Sem vas vabijo gostoljubni ljudje.

Dobrodošli med suhokranjci
Zanimivi predmeti iz preteklosti
Filmski trenutki svetovljanstva
Sakralna in tehniška dediščina
Povratek čez leseni most

Dobrodošli med suhokranjci

Spoznavanje posebnosti in pomembnih ljudi Suhe krajine (1), začnite na trgu v samem središču Žužemberka. Obiščite Spominski park (2) z bronastimi reliefi in zapisi imen osebnosti, povezanih z zanimivim predelom Dolenjske. Vsaj dva med njimi, vitez Andrej Turjaški (1557–-1594), zmagovalec epske bitke s Turki pri Sisku, in knez Janez Vajkard Turjaški (1615-1677), vas vabita na Žužemberški grad (3), največjo znamenitost kraja. Značilna srednjeveška trdnjava s slikovitimi stolpi stoji na skalovju nad reko Krko (4). Spoznajte zanimivo prizorišče velikih zgodb in se nanj vrnite v času največjih žužemberških prireditev, kot so julijski Trški dnevi.

Zanimivi predmeti iz preteklosti

Od gradu se odpravite proti Osnovni šoli Žužemberk. Na poti vas z balkona gasilskega doma pozdravlja obnovljena brizgalna Požarne brambe Žužemberške (5) iz leta 1888. Pred vhodom v šolo je doprsni kip Leona Štuklja, slovenskega olimpionika, ki je v otroštvu pogosto obiskoval svoje stare starše v vasi blizu Žužemberka. Po dogovoru si v šoli lahko ogledate Muzej znanih Suhokranjcev (6) z zanimivimi predmeti. Večino so jih šoli podarili sorodniki ljudi, ki so ponesli glas o Suhi krajini po vsem svetu.

Filmski trenutki svetovljanstva

Pot nadaljujte po ulici Breg, kjer je rojstna hiša Zalle Zarane (7) – prve slovenske filmske igralke v Hollywoodu. Svoje ameriške sanje je začela uresničevati že leta 1921. Od tod se sprehodite do filmsko lepih pogledov z mostu čez reko Krko. Tu lahko občudujete lehnjakove pragove (8), prek katerih reka teče v nešteto malih slapovih. Šumenje Krke vas s svojo zvočnostjo usmeri proti hiši Vinka Globokarja (8), svetovno znanega pozavnista, skladatelja in profesorja.

Sakralna in tehniška dediščina

Vaša naslednja postaja je – vihar na morju. Tako se imenuje freska, ki krasi fasado cerkve svetega Nikolaja (9) oz. svetega Miklavža, kot imenujejo cerkev domačini. Na njej je vzidan tudi rimski nagrobnik. Najstarejša žužemberška cerkev je bila zgrajena že v 13. stoletju. Od nje se po stopnicah odpravite na ulico nad cerkvijo, ki ponuja lepe razglede na grad, Krko in Žužemberk. Na koncu strme ulice se ustavite pri litoželeznem črpališču, izdelanem v nekdanji Auserspergovi železolivarni (10) na bližnjem Dvoru.

Povratek čez leseni most

Na poti do konca ulice Trške njive opazujte lepoto pokrajine, nato pa zavijte desno in se po cesti vrnite desno nazaj proti reki Krki. Tu vas časa Tomažev most ljubezni (11). Novi leseni most stoji na mestu prejšnjega mostu, ki je povezoval rečna bregova z dvema mlinoma. Prečkajte most in se vrnite na izhodišče svojega potepa – v središče Žužemberka.

Namig: Vtise s potepa po Žužemberku strnite ob obedu ali okrepčilu v Gostilni pri gradu na osrednjem trgu, kjer ponujajo značilne slovenske jedi. Na Grajskem trgu je tudi picerija Gobja hiška z lepim pogledom na reko Krko. Ob reki Krki, pa v bližini sv. Nikolaja, pa Gostinstvo Koren.

Odcep za potep

PO RIMSKI CESTI V ŽELEZARSKI DVOR

Iz središča Žužemberka se odpravite na 2-urno krožno pot do Auerspergove železolivarne na Dvoru. Od Žužemberškega gradu se usmerite proti razgledni farni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, kjer se začenja trasa nekdanje rimske ceste in kasneje cesarske trgovske poti. Cesta, ki poteka po zanimivih obronkih, je bila v uporabi vse do leta 1859, ko so zgradili novo cesto po dolini reke Krke. Na poti vas čakajo kamnoseški in livarski pomnik Naralov pil v Trebči vasi, območje Auerspergove železo–livarne ter Železo–livarski muzej in galerija na Dvoru, ruševine nekdanje žage, elektrarne in mlina na Jami ter več cerkva. Pot vodi mimo gostoljubnih domačij. S poti se lahko spustite do točk ob reki Krki, kjer se lahko odločite za kopanje, supanje, čolnarjenje ali ribolov.

Več informacij: Turistično društvo Suha krajina; T: 041 324 710 ali 041 539 292

1X

SUHA KRAJINA

Žužemberk je središče Suhe krajine, kraškega sveta na severozahodu Dolenjske. Ime pokrajine je povezano s prepustno zemljo in apnenčasto podlago. Večina vode tu ponikne v podtalnico, na površju je ostane le malo. Suho krajino z zgornjim tokom reke Krke obkrožata Korinjska in Ajdovska planota.

2X

SPOMINSKI PARK ZNANIH SUHOKRANJCEV

Štiri obeležja, petnajst bronastih reliefov in devet granitnih stebrov predstavlja 40 znanih Suhokranjcev. Med njimi so duhovniki, profesorji, pisatelji, politiki, slikarji, vitez in knez, admiral, pilot, filmska igralka … Na bronastih reliefih sta poleg drugih pomembnih osebnosti upodobljena tudi svetovno znani alpinist Tomaž Humar in olimpijski zmagovalec Leon Štukelj.

Grajski trg 33

3X

ŽUŽEMBERŠKI GRAD

Na vhodnem grajskem portalu je bila nekdaj vklesana letnica 1000. Glede na to naj bi dal prvo utrdbo na tem mestu pozidati že Viljem I., mož svete Eme. Prva pisna omemba gradu sega v leto 1295, ko so ga kupili goriški grofje. V 14. stoletju je grad prešel v roke Celjskih grofov, stoletje kasneje pa je bil v lasti Habsburžanov. Cesar Ferdinand ga je v 16. stoletju prodal rodbini Turjačanov oz. Auerspergov. Grad je dobil obrambne stolpe in mogočno bastiljo. Auerspergi so imeli grad v lasti vse do 2. svetovne vojne. Leta 1943 je bil grad v bojih požgan, Žužemberk pa je bil leta 1945 tudi raketiran, postopna obnova se je začela po letu 1960.

Grajski trg 1

4X

REKA KRKA

Krka, ki svojo pot po površju začenja v kraškem izviru v zahodni Suhi krajini, v svojem zgornjem toku teče po ozki dolini, nastali vzdolž žužemberškega preloma. Na poti se reka neopazno povečuje, saj vanjo pritekajo vode iz kraškega podzemlja. Krka je največja dolenjska reka in druga najdaljša reka, ki teče samo po ozemlju Slovenije. Od izvira do izliva v redko Savo preteče okoli 100 kilometrov. Na območju Žužemberka je na reki naravno kopalno območje, primerno za plavanje. Reka privlači tudi ribiče in ljubitelje čolnarjenja.

5X

POŽARNA BRAMBA ŽUŽEMBERŠKA

Društvo, ustanovljeno leta 1888, je že v prvem letu svojega delovanja z močno podporo trških veljakov zgradilo gasilsko shrambo in poleg manjšega orodja kupilo tudi brizgalno. Požarna bramba je z njo še isto leto uspešno omejila požar na eni od trških hiš. Ustanovitev brambe je navdušila tudi izseljence, ki so društvu v domačem Žužemberku leta 1891 poslali prapor. Prvo močnejšo brizgalno je društvo z zbranimi finančnimi prispevki kupilo leta 1895, z njo so pred večjimi požari ubranili domala vsako suhokranjsko vas.

PGD Žužemberk, Grajski trg 42

6X

MUZEJ ZNANIH SUHOKRANJCEV

V preddverju in na stopnišču šole so postavljene muzejske vitrine, napolnjene z rokopisi, dokumenti, predmeti, knjigami in fotografijami znanih Suhokranjcev. O vsakem so učenci šole pripravili raziskovalno nalogo. Med najbolj dragocenimi predmeti je lupa s srebrnim ročajem, ki jo je olimpioniku Leonu Štuklju podaril župan New Yorka. Šolski projekt, začet leta 2001, je bil predhodnik Spominskega parka znanih Suhokranjcev.

Osnovna šola Žužemberk, Baragova cesta 1, T: 07 308 70 22

7X

ROJSTNA HIŠA ZALLE ZARANE

Zalla Zarana je umetniško ime Rozalije Sršen (1897–1967), rojene v Žužemberku. Družina se je kmalu preselila v Vipavo in nato v Ljubljano. Najstnica Rozalija je hodila v večerno šolo, se učila angleški jezik, knjigovodstvo, strojepisje in druge predmete trgovske stroke. Ko je bila stara 17 let, se je podala na pot v Ameriko, v Los Angeles. Že leta 1921 je dobila prvo pomembnejšo vlogo v hoolywoodskem filmu. Nastopila je v 20 nemih filmih, igrala pa je tudi v gledališču. Na pročelju njene rojstne hiše je igralki v čast postavljena spominska plošča.

Breg 21

8X

LEHNJAKOVI PRAGOVI NA REKI KRKI

Reka Krka je edina večja slovenska reka, ki odlaga lehnjak ali »lahki kamen«. Nastaja z odlaganjem kalcijevega karbonata na mahove in drugo vodno rastlinje. Značilno luknjičast in lahek kamen tvori lehnjakove pragove. Najštevilnejši in najlepši so v zgornjem toku reke Krke, med Zagradcem in Žužemberkom. Ob lehnjakovih pragovih so nekoč delovali številni mlini in žage.

9X

HIŠA VINKA GLOBOKARJA

Vinko Globokar, v Franciji živeči pozavnist, skladatelj, dirigent, profesor na uglednih glasbenih akademijah in avtor več publikacij o glasbi, se rad vrača v Suho krajino, od koder izvirajo njegovi starši. Velja za pomembnega raziskovalca zvokov. Leta 2002 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo in je prvi častni občan Občine Žužemberk.

Nad Miklavžem 8

10X

CERKEV SV. NIKOLAJA – SVETI MIKLAVŽ

Začetki najstarejše ohranjene cerkve v Žužemberku segajo v 13. stoletje, večje predelave pa je notranjost cerkve doživela v 17. stoletju. V cerkvi so ohranjene freske iz sredine 15. stoletja. Fresko Adama in Eve pripisujejo Janezu Ljubljanskemu, znamenitemu slikarju tedanje dobe.

Nad Miklavžem 5

11X

AUSERSPERGOVA ŽELEZOLIVARNA

Auerspergova železarna na Dvoru je bila med najpomembnejšimi industrijskimi obrati Dolenjske. Njeni lastniki so bili Auerspergi, Turjačani. Dovoljenje za postavitev plavža in fužine so dobili leta 1763, s proizvodnjo pa so začeli leta 1796. V 19. stoletju se je fužina preusmerila v železolivarstvo. Izdelovali so stroje, strelivo, mostove, vodovodne cevi, vodnjake, peči, gradbene elemente, nagrobne spomenike ter uporabne in okrasne predmete za hišno rabo. V železo-livarskem muzeju si lahko ogledate zbirko izvornih ulitkov, zgodovino livarstva na Dvoru ter prikaze taljenja, izdelave forme in litja.

Železo-livarski muzej in galerija, Dvor 46, T: 041 234 744

12X

TOMAŽEV MOST LJUBEZNI

Bregova reke Krke, ob katerih so nekoč delovali mlini, je do leta 2010 povezoval most, zgrajen že v 19. stoletju in obnovljen po drugi svetovni vojni. Leseni most je bil po poplavah le še delno prehoden. Leta 2014 ga je nadomestil povsem nov, 53 m dolg most, ki ima betonske temelje in lesene stebre.

Zakaj se imenuje most ljubezni? Tomažev most ljubezni se imenuje po zaslugi letos preminulega Frančiška Novaka, po domače Vauptovega Franceta, ki je pojasnil, da so se Žužemberški otroci ob mostu učili ljubezni, saj so se na mostu in ob mostu poljubljali in …

Trške njive 44
Železo-livarski muzej in galerija, Dvor 46, T: 041 234 744

  • 1SUHA KRAJINA
  • 2SPOMINSKI PARK ZNANIH SUHOKRANJCEV
  • 3ŽUŽEMBERŠKI GRAD
  • 4REKA KRKA
  • 5POŽARNA BRAMBA ŽUŽEMBERŠKA
  • 6MUZEJ ZNANIH SUHOKRANJCEV
  • 7ROJSTNA HIŠA ZALLE ZARANE
  • 8LEHNJAKOVI PRAGOVI NA REKI KRKI
  • 9HIŠA VINKA GLOBOKARJA
  • 10CERKEV SV. NIKOLAJA – SVETI MIKLAVŽ
  • 11AUSERSPERGOVA ŽELEZOLIVARNA
  • 12TOMAŽEV MOST LJUBEZNI