Mesto za en dan

NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije


Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.

Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!

Koper

MESTO STOTERIH SONC


Ko pridete v Koper, pridete tja, kjer je sonce doma. Odkrivajte najrazličnejše podobe sonca na poti po mestu, ki je bilo nekoč otok. Po legendi naj bi mesto že v pradavnih časih nastalo na ščitu, ki ga je v morju izgubila boginja Atena. Odkrivajte lepoto različnih dob Kopra.

Sprehod po priporočeni poti opravite v 30 minutah.

Podaljšajte svoj obisk s potepi v okolico. Spoznavajte naravo in okuse Istre.

Potep po Ateninem ščitu

Vstopite skozi vrata s soncem. Sprehodite se med njegovimi vodnjaki. Oglejte si palače iz časov Beneške republike. Povzpnite se na stolp s sončnimi razgledi.

Vstopite skozi vrata s soncem
Med koprske vodnjake
Po ulici mojstrov
Na trg imenitne palače
V sijajne koprske čase
Med okuse Istre

Vstopite skozi vrata s soncem

Na krožno pot se po slikovitih ulicah Kopra z arhitekturo iz časov Beneške republike podajte pri mogočnih Vratih Muda (1). Glavna in edina ohranjena vrata od nekoč kar dvanajstih vrat mestnega obzidja vas kot antični slavolok pozdravijo v mestu stoterih sonc. Tudi na vratih najdete sonce – simbol iz mestnega grba. Ko vstopite skozi vrata, stara že 500 let, se znajdete na Prešernovem trgu (2). Naj se raziskovanje tu zares začne.

(Priporočen čas za postanek: 5 minut)

Med koprske vodnjake

Koper je bil nekoč otok. Kjer se je stari otoški del Kopra stikal s kopnim, stoji Da Pontejev vodnjak (3), ki je današnjo baročno podobo dobil leta 1666. Na trgu pred vodnjakom v tleh lahko odkrijete bronast odlitek podobe otoškega Kopra, narejen po načrtu iz leta 1619. Vabi vas v raziskovanje zgodbe o preteklosti mesta, ki je zraslo na otoku, sprva naseljenim s kozami.

Pot nadaljujete po Župančičevi ulici (4). Tu s svojo bogato zgodovino navdušuje Palača Carli (5). Na notranjem dvorišču stoji najstarejši datirani vodnjak na Slovenskem.

(Priporočen čas za postanek:5 minut)

Po ulici mojstrov

Nadaljevanje poti vas pripelje na glavno sprehajalno ulico starega mestnega jedra. Ker so bile nekoč tu številne čevljarske delavnice, se še danes imenuje Čevljarska ulica (6). Ulico, ki ji domačini rečejo tudi Calegaria, že stoletja naseljujejo trgovci in obrtniki, ki imajo delavnice v pritličjih gotskih in baročnih zgradb z zanimivimi portali in drugimi stavbnimi detajli.

Namig: Ljubitelji umetnosti na Čevljarski ulici radi vstopijo v razstavno in prodajno galerijo Meduza, ki predstavlja vrhunska dela uveljavljenih in mlajših slovenskih ustvarjalcev.

Na trg imenitne palače

Na Titovem trgu (7) so najpomembnejše koprske znamenitosti. Največja je Pretorska palača (8), nekdanji sedež mestnih vladarjev. V njej je tudi Turistično–informacijski center Koper (9), kjer se lahko dogovorite za voden ogled notranjosti palače. Nasproti palače je Loža (10), nekoč namenjena meščanskim razpravam. Spoznavanje koprskih dragocenosti nadaljujte v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja (11). Cerkev, imenovana tudi Stolnica sv. Nazarija, hrani dragocena dela znamenitega beneškega slikarja Carpaccia. Preden zapustite živahen trg, se povzpnite še na mestni stolp (12) in uživajte v razgledu na Koper s sončne perspektive.

(Priporočen čas za oglede: 20 min )

Namig: V Loži je kavarna, ki velja za najstarejšo delujočo kavarno v Sloveniji. Postanek na kavi vam omogoča opazovanje lepote glavnega mestnega trga in pristnega utripa mesta.

V sijajne koprske čase

Z osrednjega trga zavijte v Kidričevo ulico in nadaljujte do Muzejskega trga. Tu lahko občudujete izjemen primer zgodnjebaročne palače Belgramoni-Tacco (13). V njej je Pokrajinski muzej Koper (14). Ob ogledu zbirk podoživite blišč renesančnega in beneškega obdobja mesta. Le nekaj korakov navzdol po Kidričevi ulici vas časa zbirka legendarnih motociklov Tomos(15) z zgodbami tovarne, ki je bila v času socializma del koprskega ponosa. Ob izteku ulice se na levi strani odpre pogled na Carpacciov trg (16). Na njem je steber sv. Justine (17), ki spominja na veliko pomorsko bitko iz 16. stoletja. Na bližnji Pristaniški ulici je Taverna (18), nekdanje skladišče soli, danes pa priljubljen prireditveni prostor.

(Priporočen čas za oglede: 20 min )

Med okuse Istre

Pot nadaljujte po drevoredu palm. Pripeljejo vas do tržnice (19), na kateri se družijo darovi morja in kopnega, mesta in podeželja. Poskusite lokalne dobrote, kot so fuži s tartufi, fritaja z divjimi šparglji, pršut ali bobiči. Okusite istrske sladkosti, kot so fritule in hroštole ter druge istrske posebnosti.

Od tržnice vas loči le še kratka pot do vrat Muda (1), kjer ste začeli svojo krožno pot po mestu, ki naj bi nastalo tam, kjer je boginja Atena v morju izgubila svoj ščit.

(Priporočen čas za postanek: ? )

Namig: Z okusi Istre se druži plemenitost vin Primorske vinorodne dežele. Dober kilometer od središča Kopra lahko obiščete vinsko klet Vinakoper s prodajalno, ki so jo poimenovali Hiša refoška, v njej ponudbo vin bogatijo različne lokalne gurmanske posebnosti.

Odcep za potep

V ŠKOCJANSKI ZATOK

Peš ali s kolesom, sami ali z vodnikom se odpravite v Naravni rezervat Škocjanski zatok. Vstop v rezervat je le 2 kilometra od središča Kopra. Na največjem polslanem mokrišču v Sloveniji živi več kot 220 vrst ptic ter mnogo drugih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Spoznavate jih lahko na krožni učni poti in z ogledi s posebnih opazovališč. V rezervatu lahko spoznate tudi boškarina (podolsko govedo) in kamarške konje. Izberete lahko jahanje s konji po učni poti.

Več informacij: TIC Koper; www.visitkoper.si

1X

Vrata Muda

2X

Prešernov trg

3X

Da Pontejev vodnjak

4X

Župančičeva ulica

5X

Palača Carli

6X

Čevljarska ulica

7X

Titov trg

8X

Pretorska palača

9X

Turistično-informativni center Koper

10X

Loža

11X

Cerkev Marijinega vnebovzetja

12X

Mestni stolp

13X

Palača Belgramoni-Tacco

14X

Pokrajinski muzej Koper

15X

Muzej Tomosove zgodovine

16X

Carpacciov trg

17X

Steber sv. Justine

18X

Taverna

19X

Tržnica

  • 1Vrata Muda
  • 2Prešernov trg
  • 3Da Pontejev vodnjak
  • 4Župančičeva ulica
  • 5Palača Carli
  • 6Čevljarska ulica
  • 7Titov trg
  • 8Pretorska palača
  • 9Turistično-informativni center Koper
  • 10Loža
  • 11Cerkev Marijinega vnebovzetja
  • 12Mestni stolp
  • 13Palača Belgramoni-Tacco
  • 14Pokrajinski muzej Koper
  • 15Muzej Tomosove zgodovine
  • 16Carpacciov trg
  • 17Steber sv. Justine
  • 18Taverna
  • 19Tržnica

Kostanjevica na Krki

MAJHNO MESTO ZA VELIKA DOŽIVETJA


Kostanjevica na Krki ima svoje mestno jedro na otoku, ki ga obkroža sanjava reka Krka. Na otoku sta od enega do drugega mostu dve slikoviti ulici, Mali in Veliki plac, ki vas popeljeta v čase, ko so na razvoj mesta vplivali cistercijanci, plemiči, meceni in umetniki.

Sprehod po priporočeni poti opravite v manj kot uri in pol.

Ker vas bo prevzela lepota mesta, pokrajine in umetniških del, ostanite ves dan.

Po edinem mestu na rečnem otoku

Sprehodite se po edinstvenem mestu. Nadaljujte pot do izjemne galerije v samostanu. Potepajte se med stotino lesenih skulptur. Zavijte k jami pod vznožjem Gorjancev.

Čez most v mesto na otoku
Med hiše Velikega placa
Z otoka v slovito galerijo
Med potoki do velikega mozaika
Nazaj na otok

Čez most v mesto na otoku

Na sprehod po centru Kostanjevice, najmanjšem, a tudi najstarejšem mestu Dolenjske, se odpravite s parkirišča na avtobusni postaji. Po Tercijalskem mostu (1), ki ga je zasnoval sloviti Jože Plečnik, prispete na otok na reki Krki. Na Oražnovi ulici, ki jo domačini imenujejo tudi Mali plac, zavijte levo proti farni cerkvi sv. Jakoba (2), ki je najstarejša ohranjena zgradba v mestu.

Namig: Za cerkvenim obzidjem si lahko v kavarni Štraus privoščite dobro kavo in kostanjeviško tortico, ki združuje lokalne okuse: ajdo, orehe, kostanj, cviček, bezeg, maline in še marsikaj. Blizu je severni most, prek katerega pridete do postajališča za avtodome.

Med hiše Velikega placa

Ogled nadaljujete po Ulici talcev, ki mu domačini rečejo Veliki plac. Sprehodite se do Ivine hiše (3), največje meščanske hiše na otoku reke Krke. Pot vas vodi naprej mimo Gorjupove hiše (4), v kateri se je rodil slikar Jože Gorjup. Njegove freske krasijo tudi naslednjo točko vašega sprehoda – Miklavževo cerkev (5). Tam, kjer se srečata Mali in Velik plac, je Kambičev trg. Blizu domuje Turistično informacijski center (6). Tu lahko izberete spominke ali poiščete navdihe za doživetja mesta in Dolenjske.

Z otoka v slovito galerijo

Reko Krko prečkajte čez južni most (7) in zavijte desno na Ljubljansko cesto. Za stanovanjskim blokom zavijte na Grajsko cesto. Razgled na Gorjance in vinorodne griče vas spremlja na poti do nekdanjega cistercijanskega samostana (8). V njem je od leta 1974 Galerija Božidar Jakac (9), v njej pa dela mnogih pomembnih slovenskih umetnikov.

Namig: V kleti galerije je Cvičkova klet, kjer se lahko dogovorite za spoznavanje kletarjenja in degustacijo vin pridelovalcev cvička ptp – vina s priznanim tradicionalnim poreklom.

Med potoki do velikega mozaika

S parkirišča samostanskega kompleksa, čigar vrtove bogati Forma Viva (10), se usmerite levo. Prečkajte mostiček potoka Obrh in ob lesenih skulpturah nadaljujte pot po makadamu. Ko prečkate še potok Studena, zavijte levo proti pokopališču in Osnovni šoli Jožeta Gorjupa (11). Na pročelju šole lahko že od daleč opazite mozaik »Bitka na Krškem polju«, po predhodnem dogovoru pa si lahko ogledate tudi galerijsko zbirko v šoli.

Namig: Če za mostom čez Studeno zavijete desno, ste v nekaj minutah pri Kostanjeviški jami Oglejte si priporočeni Odcep za potep.

Nazaj na otok

Od šole se vrnete v staro mestno jedro na otoku prek južnega mostu. Na Malem placu oz. na Oražnovi ulici se ozrite v Oražnovo hišo (12) iz leta 1831. Pred njo je kip dr. Ivana Oražna, zdravnika in enega od pobudnikov Medicinske fakultete v Ljubljani. Mimo Ministerialnega dvorca (13) z elementi srednjega veka in baroka prispete nazaj do lesenega Tercijalskega mostu, kjer ste začeli svoj potep po Kostanjevici na Krki.

Namig: Na Oražnovi ulici se lahko okrepčate s pico in craft pivom v Pizzeriji Kralj Matjaž. Nekaj minut hoda od parkirišča na drugi strani Tercijalskega mostu si lahko v Gostilni Žolnir privoščite kosilo z dolenjskimi jedmi.

Odcep za potep

V KOSTANJEVIŠKO JAMO

Od lesenega mostička čez potok Studena, ki ste ga prečkali po vrnitvi iz Galerije Božidar Jakac, je le še 5 minut hoda do vznožja Gorjancev in Kostanjeviške jame. V njej podzemni vodni tokovi že tisočletja ustvarjajo sigaste tvorbe pravljičnih oblik. V jami, daljši od dveh kilometrov, je 300 metrov razsvetljenih in urejenih za turistični ogled. Pot po jami je primerna tudi za otroke in starejše obiskovalce. V jami, odprti od aprila do konca oktobra, je ves čas 12 stopinj Celzija.

Več informacij: TIC Kostanjevica na Krki

www.kostanjeviska-jama.com/

1X

TERCIJALSKI MOST

Prvotni most je zasnoval sloviti arhitekt Jože Plečnik, ki je dolga leta prijateljeval s kostanjeviško lekarnarko Emilijo Fon. Most je bil prvotno sestavljen iz lesa tovorne žičnice za spravilo lesa z Gorjancev. Zgradili so ga v letih 1955–56. Po prenovi leta 1997 znova služi pešcem in kolesarjem.

Ulica talcev

2X

CERKEV SV. JAKOBA

V kasneje barokizirani župnijski cerkvi iz 13. stoletja je ohranjena ladja s stopničasto poglobljenima in poslikanima romanskima portaloma, ki sodita med najkvalitetnejše kamnite spomenike v Sloveniji.

Ulica talcev 31

3X

IVINA HIŠA – VILA CASTANEA

Največja meščanska hiša na otoku, zgrajena leta 1878, ima bogato okrašeno čelno fasado, obokano pritličje, tlakovce iz okoliškega kamna in notranje dvorišče v senci mogočnega kostanja. Hiša, ki je v preteklosti že bila gostilna, je zdaj namenjena oddihu.

Ulica talcev 9, T: 69 927 593

4X

GORJUPOVA HIŠA

Jože Gorjup (1907–1932), slikar, kipar in grafik, rojen v tej hiši, se je po študiju v Zagrebu in Firencah vrnil v rodno mesto. S poslikavo cerkve Sv. Miklavža je soustvarjal prenovo slovenskega cerkvenega slikarstva. Za cerkev je iz žgane gline izdelal tudi kip Jezusa. Njegove oljne slike so na ogled v Galeriji Božidarja Jakca.

Ulica talcev 8

5X

MIKLAVŽEVA CERKEV

Gotski prezbiterij cerkve, prvič omenjene že v 16. stoletju, od leta 1931 krasijo freske Jožeta Gorjupa, ki so za mnoge ena najlepših novejših cerkvenih poslikav v Sloveniji. Tudi zvonik z novejšimi bronastimi zvonovi je dobil današnjo novogotsko obliko v začetku 20. stoletja.

na razcepu med Oražnovo ulico in Ulico talcev

6X

TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER

Turistično informacijski center se od leta 2021 nahaja na novi lokaciji, v večstanovanjski stavbi v prostorih nekdanje Mestne tržnice. Ker je bila tukaj nekoč pošta, ji domačini pravijo »stara pošta«. Prostor je v lasti Občine Kostanjevice na Krki. Tukaj dobite vse informacije o našem kraju in se dogovorite za vodene oglede mesta.

Kambičev trg 5, T: 07 49 88 152

7X

JUŽNI MOST

Kostanjevica je edinstveno mesto na otoku reke. Dostop na otok omogočajo trije mostovi: tercijalski most ter severni in južni most. Mostove so v mestu gradili iz hrasta doba iz bližnjega Krakovskega gozda. V preteklosti so stebre za mostove v reko zabijali ročno.

Kambičev trg

8X

KOSTANJEVIŠKI CISTERCIJANSKI SAMOSTAN

Samostan, ki ga je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski, je bil v 13. in 14. stoletju versko, kulturno in gospodarsko središče območja ob spodnjem delu reke Krke. Po razpustitvi samostana v 18. stoletju je kompleks doživel več prezidav. Iz tega časa sta dva trakta velikega arkadnega dvorišča, ki je med največjimi v srednji Evropi.

Grajska cesta 45

9X

GALERIJA BOŽIDAR JAKAC

V prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana od leta 1974 deluje ena največjih slovenskih galerij. Na stalnih razstavah predstavlja dela slikarja in grafika Božidarja Jakca (1899–1989) ter dela slovenskih ekspresionistov. Tu si lahko ogledate tudi Pletersko zbirko starih mojstrov, ki je last bližnje Kartuzije Pleterje. V prostorih lapidarija in v nekdanji samostanki cerkvi so na ogled občasne razstave vrhunskih domačih in tujih umetnikov.

Grajska cesta 45, T: 07 49 88 140

10X

FORMA VIVA

Na vrtovih samostanskega kompleksa je na prostem razstavljenih več kot sto skulptur, ustvarjenih na mednarodnem kiparskem simpoziju Forma Viva, ki poteka od leta 1961 do danes. Skulpture umetnikov z vsega sveta so ustvarjene izključno iz lesa hrastov, značilnih za to območje.

Grajska cesta

11X

OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA

Na pročelju šole, zgrajene leta 1906, je največji mozaik v srednji Evropi. Prikazuje Bitko na Krškem polju iz časa kmečkih uporov leta 1573. Mozaik sta leta 1962 ustvarila slikar Ivan Seljak–Čopič in mozaičar Alfio Tambosso–Ultra. V šoli je Galerija Jožeta Gorjupa z izborom plastik, slik, risb in grafik iz obsežne mednarodne zbirke Galerije Božidar Jakac. Ogled galerije je možen po predhodnem dogovoru.

Gorjanska cesta 2, T: 07 48 100 13

12X

ORAŽNOVA HIŠA

Dr. Ivan Oražen (1869–1921), rojen v Kostanjevici, je bil zdravnik, kirurg in porodničar ter prvi starosta Jugoslovanske sokolske zveze. Bil je med pobudniki ustanovitve Medicinske fakultete v Ljubljani in kasneje njen največji mecen. Svoje premoženje je zapustil fakulteti in Oražnovemu dijaškemu domu, iz t. i. Oražnovega zaklada (zlata, srebra, nakita) pa so oblikovane dekanske insignije fakultete. Pred hišo je Oražnov doprsni kip, delo kiparja Staneta Jarma in arhitekta Borisa Kobeta.

Oražnova ulica 2

13X

MINISTERIALNI DVOREC

Zametki najpomembnejše ohranjene posvetne stavbe v mestu segajo v 16. stoletje. Po velikih požarih v 16. in 17. stoletju je dobil najprej južni in nato zahodni trakt z arkadami. Kostanjeviška cisterca je v 18. stoletju poskrbela za zidavo vzhodnega trakta in kapele sv. Ane. Ko je bil cistercijanski samostan ukinjen, je mesto v zgradbi z dodatno prizidanim stopniščem uredilo novo župnišče in šolo. Leta 1958 so ga preimenovali v Lamutov likovni salon, ki se je vse do leta 2020 ponašal z razstavnim prostorom, v njem pa je tri leta deloval tudi Turistično informacijski center. Stavba, poškodovana v potresu leta 2020, zdaj čaka prenovo.

Oražnova ulica 5

  • 1TERCIJALSKI MOST
  • 2CERKEV SV. JAKOBA
  • 3IVINA HIŠA – VILA CASTANEA
  • 4GORJUPOVA HIŠA
  • 5MIKLAVŽEVA CERKEV
  • 6TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
  • 7JUŽNI MOST
  • 8KOSTANJEVIŠKI CISTERCIJANSKI SAMOSTAN
  • 9GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
  • 10FORMA VIVA
  • 11OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA
  • 12ORAŽNOVA HIŠA
  • 13MINISTERIALNI DVOREC

Kranj

KULTURNO SRCE SLOVENIJE, PREŠERNOVO MESTO


Mestno jedro Kranja je v celoti zaščiteno kot kulturni spomenik. Na skalnem pomolu nad kanjonom reke Kokre ljudje že več kot šest tisoč let pišejo zanimive življenjske zgodbe. Prav poseben pečat je mestu vtisnil pesnik France Prešeren. Njegove sledi srečate na vsakem koraku.

Sprehod po priporočeni poti opravite v 90 minutah.

Mestne zanimivosti vam dajejo dovolj razlogov za vsaj 6-urni potep, ki ga z obiskom okolice podaljšate v celodnevno doživetje.

Po Prešernovem mestu

Na poti po pesnikovih sledeh srečate slikarje, arhitekte, fotografe. Iz Prešernovega 19. stoletja se premaknete v prazgodovino, v srednji vek in nazaj v sodobnost. Spustite se v kanjon Kokre in v skrivnostni podzemni svet pod starim Kranjem.

V srcu Prešernovega mesta
V Pungert, najstarejši del Kranja
Med dragocenosti v Khiselstein
V stolp in hiše umetnikov
Na obisk k Prešernu
V kanjon in Rove pod starim Kranjem

V srcu Prešernovega mesta

Potep po Kranju, mestu Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika, začnite na Glavnem trgu. Ustavite se v Pavšlarjevi hiši z eminentno Galerijo Prešernovih nagrajencev (1). Zanimive stalne razstave si lahko ogledate tudi v renesančni Mestni hiši (2), ki stoji nasproti galerije. Pot nadaljujte do gotske Cerkve Sv. Kancijana (3) z mogočnim, kar 60 metrov visokim zvonikom, ki se bo za obiskovalce odprl to poletje. Kostnica ob cerkvi je del največjega staroslovanskega grobišča v Sloveniji. Nasproti cerkve vas pred Prešernovim gledališčem (4) pozdravlja kip Franceta Prešerna, ki s petimi metri višine velja za največji spomenik pesniku na svetu.

Namig: Na Glavnem trgu si lahko v gostilni Mayer privoščite tradicionalno slovensko kosilo, v Kavarni in cukrariji, ki jo obdajajo mojstrovine lokalnega florista Matjaža Beguša, pa se ustavite za posladek s sodobnimi sladicami.

V Pungert, najstarejši del Kranja

Z Glavnega trga nadaljujete pot po Cankarjevi ulici. Na desni strani ulice vas čaka monumentalen vhod v mesto, kot si ga je zamislil sloviti arhitekt Jože Plečnik. Oglejte si Plečnikovo stopnišče z vodnjakom in arkadami (5). Pot nadaljujte do Trubarjevega trga in do konca skalnega pomola, na katerem stoji Kranj. Tu je Pungert (6), del mestnega jedra s sledmi preteklosti, ki segajo vsaj šest tisoč let nazaj! Stopite na razgledno ploščad na koncu skale, ki se dviga visoko nad reko Kokro. Od tu lahko vidite tudi sotočje rek Save in Kokre ter Šmarjetno goro in sv. Jošta, hišna hriba domačinov. Slednji z Domom na Joštu, ponuja odlično kulinariko, slovi pa tudi po največji slovenski knjigobežnici.

Namig: Na Trubarjevem so otroška igrala in prijetna kavarna (Kavarna in galerija Pungert), v toplih dneh, ko so okna odprta, pa prisluhnite melodijam iz Glasbene šole Kranj.

Med dragocenosti v Khiselstein

Ko se vračate iz Pungerta, pri Plečnikovem stopnišču zavijte levo. Tu si oglejte Grad Khislstein (7) z razglednim zelenim grajskim vrtom, kavarno in Letnim gledališčem. V gradu domuje Gorenjski muzej (8), ki med drugim hrani izjemno poznoantično najdbo. Lamelna oklepa, kakršne so v 6. stoletju v Evropi nosili le najimenitnejši bizantinski in germanski vojščaki, sta edinstvena v Evropi.

V stolp in hiše umetnikov

Nedaleč od gradu je stolp Škrlovec (9), dodatna utrdba kranjskega mestnega obzidja v času turških upadov. V pritličju je prostor za manjše predstave, koncerte, kulturne večere, v zgornji etaži pa je galerija. Poleg stolpa je meščanska Layerjeva hiša (10), v kateri je na prehodu iz 18. v 19. stoletje živel slikar Leopold Layer. Danes pa je hiša središče kulturne četrti. Vse leto gosti različne kulturne prireditve. Nasproti hiše, ki je že od nekdaj povezana z umetnostjo, je kabinet Janeza Puharja (11), izumitelja fotografije na steklo. Vstopite v njegov atelje iz 19. stoletja. Izbirajte med interaktivnimi doživljajskimi igrami.

Na obisk k Prešernu

Zavijte desno na Glavni trg in nato levo na Prešernovo ulico, kjer lahko v Prešernovi hiši (12) podoživite 19. stoletje na pesnikov način. Obiščite spominski muzej s stalno razstavo o njegovem življenju in delu. Po ogledu nadaljujte do Maistrovega trga in z njega zavijte desno do Mestne knjižnice Kranj (13), na kateri so s Prešernovo značilno pisavo zapisani njegovi verzi. Pot naprej po Partizanski ulici vas pripelje do pesnikovega zadnjega počivališča – v spominski park Prešernov gaj. (14).

Namig: Na poti do knjižnice si lahko s strehe nekdanjega hotela Stara pošta pesnikovo mesto pogledate na nov način. Z dvigalom ali po zavitih stopnicah se povzpnite na razgledno teraso kavarne Panorama Stara pošta. Na Maistrovem trgu je tudi Gostilna Kot, kjer ponujajo tudi priljubljene kranjske štruklje ter Kavka bar, lokal z vedno svežo in dobro glasbo.

V kanjon in Rove pod starim Kranjem

Potep po mestu dopolnite s sprehodom po kanjonu reke Kokre ali z vodenim ogledom po Rovih pod starim Kranjem. Mesto s kar 30 metrov globokim rečnim kanjonom v samem središču mesta je posebnost v svetovnem merilu. Do izhodišča za krožno pot po kanjonu Kokre (15) pridete lahko nasproti Mestne knjižnice, navzdol po Kokrškem bregu ali na drugi strani mesta na Poštni ulici, kjer se v kanjon spustite po stopnicah. Posebnost mesta so tudi Rovi pod starim Kranjem (16), ki so v drugi svetovni vojni služili kot mestno zaklonišče. Voden ogled poleg ostalih vsebin in razstav vključuje tudi rekonstrukcijo zaklonišča s simulacijo letalskega napada. Za ogled se dogovorite v Turistično-informacijskem centru v Kranjski hiši (17).

Odcep za potep

NA POSESTVO BRDO

Do 5 kilometrov oddaljenega protokolarnega posestva Brdo v Predosljah se lahko odpravite z izposojenim kolesom ali z avtomobilom. Posestvo z belimi konji lipicanci, poslikanimi panjskimi končnicami in s slamo kritimi kozolci toplarji predstavlja Slovenijo v malem. Na skoraj 500 hektarjih parka presenečajo drevoredi, ribniki in gozdovi. Del posestva je renesančni grad Brdo, danes protokolarni objekt Republike Slovenije. Za vse, ki v letošnjem letu prenočijo v Kranju, je vstop v park brezplačen. V Predosljah se splača obiskati tudi Gostilno Krištof (Predoslje 22), ki se ponaša s kar dvema priznanjema gastronomskega vodnika Michellin – za krožnik iz svežih sestavin in za trajnostno delovanje.

Nasproti gostilne pa se lahko ustavite na dvorišču Kmetije Odems (Predoslje 41), kjer diši po senu. Dvorišče kmetije se vsak dan spremeni v malo tržnico, kjer lahko dobite številne mlečne izdelke iz senenega mleka.

Več informacij: TIC Kranj

www.visitkranj.com

1X

Galerija Prešernovih nagrajencev

V Pavšlarjevi hiši, bogati meščanski stavbi iz 16. stoletja, ki je skozi čas ohranila gotske portale in pridobila lepe arkadne hodnike, Galerija Prešernovih nagrajencev razstavlja dela prejemnikov najvišjih nagrad za likovno umetnost v Sloveniji. V stalni zbirki je že več kot 140 del, zbirka pa se vsako leto dopolnjuje z deli novih nagrajencev.

Pavšlarjeva hiša, Glavni trg 18, T: 04 202 57 16

2X

Mestna hiša

V hiši, ki se uvršča med najpomembnejše kulturne spomenike renesančne arhitekture na Slovenskem, je poleg del kiparja Lojzeta Dolinarja in etnološke razstave o ljudski umetnosti na Gorenjskem na ogled tudi arheološka razstava Železna nit, ki predstavlja najdbe od pradavnine do časa, ko je Karnij postal Kranj. Srčika razstave so najdbe iz staroslovanskih grobov, med katerimi je tudi razkošna oprema, ki dokazuje obstoj plemenske aristokracije.

Glavni trg 4, T: 04 201 39 80

3X

Cerkev Sv. Kancijana

Cerkev v centru Kranja je najpomembnejši spomenik gotskega stavbarstva na Slovenskem. Stoji na mestu starejše cerkve iz 6. stoletja, kar Kranj uvršča med najstarejša cerkvena središča na slovenskih tleh. Mogočen zvonik bo od leta 2021 odprt tudi za obiskovalce, vstopnico boste lahko kupili v TIC-u. Pot po strmem stopnišču bo vodila do razgledne ploščadi 40 metrov nad mestom. V kostnici ob cerkvi so v pokritem podzemnem prostoru vidni zidani temelji poznoantične krstilnice, spodnji ostanki zidu kostnice iz 13. stoletja in ostanki pokopališke kapele z grobnico iz 15. stoletja.

Glavni trg

4X

Prešernovo gledališče

Zgradbo Prešernovega gledališča, ki so jo večkrat predelali, je sloviti arhitekt Jože Plečnik po drugi svetovni vojni obogatil z arkadami in zanj značilno oblikovanimi lučmi. Sodeloval je tudi pri umestitvi spomenika Franceta Prešerna v prostor. Pet metrov visok bronast odlitek je delo kiparjev Frančiška Smerduja in Petra Lobode. Spomenik so odkrili leta 1952. Gledališče vsako leto pripravlja kulturni dogodek Teden slovenske drame, letos že 51. po vrsti.

Glavni trg 6, T: 04 280 49 00

5X

Plečnikovo stopnišče

Na stopnišču, ki ga je kot monumentalni vhod v mesto zasnoval mednarodno sloviti Jože Plečnik, je vodnjak z bronastim petelinom, iz katerega se voda pretaka v kamnite, terasasto postavljene posode. Nad stopniščem so ob Rožnovenski cerkvi Plečnikove arkade, ki dopolnjujejo mogočnost stopnišča.

Cankarjeva ulica 14

6X

Pungert

Na Pungertu so bila prazgodovinska bivališča, ki so danes simbolično označena s talno kovinsko obrobo na tlakovcih. Tu je še edini v celoti ohranjeni srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja, ki je služil kot mestna ječa. Ob stolpu so med kugo v 15. stoletju zgradili gotsko podružnično cerkev Sv. Boštjana, Fabijana in Roka – zaščitnikov pred to smrtonosno boleznijo. Kjer se skala nad reko Kokro stika z mestnim obzidjem in kjer je danes razgledna ploščad, je bil nekoč najjužnejši obrambni stolp. Pungert je danes priljubljeno zbirališče Kranjčanov. Poleti so tu glasbene prireditve in znameniti Jazz Kamp. Najmlajše privlačijo zunanja igrala in Otroški stolp Pungert.

Trubarjev trg

7X

Grad Khislstein

Grad, čigar začetki segajo v 13. stoletje, nosi ime po družini Khisl, ki ga je kupila v drugi polovici 16. stoletja. Lastništvo so si iz roke v roko predajale znamenite kraljeve rodbine, kot so Ortenburžani, Celjski grofje, Habsburžani, Auerspergi in mnogi drugi. Grad je skupaj s časom in novimi lastniki spreminjal svojo podobo in funkcijo. Danes je v njem Gorenjski muzej, tu se odvijajo pester kulturni program Letnega gledališča Khiselstein, poletni filmski večeri na Vovkovem vrtu ter Koncerti pod grajsko lipo.

Gorenjski muzej, Tomšičeva 44

8X

Gorenjski muzej

Grad, čigar začetki segajo v 13. stoletje, nosi ime po družini Khisl, ki ga je kupila v drugi polovici 16. stoletja. Lastništvo so si iz roke v roko predajale znamenite kraljeve rodbine, kot so Ortenburžani, Celjski grofje, Habsburžani, Auerspergi in mnogi drugi. Grad je skupaj s časom in novimi lastniki spreminjal svojo podobo in funkcijo. Danes je v njem Gorenjski muzej, tu se odvijajo pester kulturni program Letnega gledališča Khiselstein, poletni filmski večeri na Vovkovem vrtu ter Koncerti pod grajsko lipo.

Tomšičeva 44, T: 04 201 39 50

9X

Stolp Škrlovec

Stolp je v času turških vpadov služil kot orožarna in veljal za enega izmed najpomembnejših delov mestnega obzidja. Po prenovi leta 2011 je postal prizorišče za različne kulturne prireditve, še posebej za inovativne pristope. Galerija v stolpu gosti fotografske, multimedijske in intermedijske umetnike.

Tomšičeva 32, T: 31 279 331

10X

Layerjeva hiša

V večnadstropni meščanski hiši so kavarna s knjigarno, kotiček s spominki, prostor za umetniško ustvarjanje, galerijski prostor Galerija Layerjeve hiše in večnamenski prostor Mahlerca, na vrtu pa kot razstavni prostor deluje tudi forma viva. V hiši je živel Leopold Layer, (1752–1828), poznobaročni slikar, čigar slike so v sredini 19. stoletja krasile skoraj vsako hišo v Kranju. Njegovo najbolj znano delo je milostna podoba Marija Pomagaj.

Tomšičeva 32

11X

Kabinet Janeza Puharja

Spoznajte svet Janeza Puharja (1814–1894), prvega slovenskega fotografa, izumitelja fotografije na steklo in avtorja prvega pravega fotografskega »sebka«. Muzejska soba opisuje Puharjevo življenje in postopek fotografiranja na steklo. V ateljeju iz 19. stoletja lahko naročite fotografski portret v oblačilih tistega časa. Z doživljajsko igro Puharjev skrivni laboratorij skozi uganke in šifre sledite Puharjevi skrivnosti – odkrivanju barvne fotografije. Igra Lov za izgubljeno fotografijo vas na interaktiven način odpelje do skritih kotičkov mesta.

Tomšičeva 13, T: 031 37 92 37

12X

Prešernova hiša

Kranj je mesto Franceta Prešerna (1800–1849), največjega slovenskega pesnika, ki je Slovenijo zaznamoval z vseevropskim duhom romantike. Pesnil je sonete in romance, del njegove pesmi Zdravljica je himna Slovenije. V hiši, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja, je njegova pisarna z avtentičnim pohištvom. Na razstavi so med drugim cenzurno-tiskarski rokopis zbirke Poezije, originali in faksimile njegovih pesnitev in predmeti iz njegovega osebnega arhiva.

Prešernova 7, T: 051 615 388

13X

Mestna knjižnica Kranj

Nekdanji trgovski center Globus, ki ga je zasnoval arhitekt Evdvard Ravnikar, dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, je po prenovi leta 2011 postal ena od najlepših slovenskih knjižnic. Z bogatim fondom knjig, filmov in glasbe ter s kulturno–izobraževalnimi dogodki je postala dnevna soba mesta. Na steklu na pročelju knjižnice so zapisani verzi Franceta Prešerna v njegovi značilni pisavi.

Gregorčičeva ulica 1, T: 04 201 35 55

14X

Prešernov gaj

Nagrobnik pesnika Franceta Prešerna in njegov doprsnim kip sta v spominskem parku v centru Kranja. Park z drevesi je urejen na mestu, kjer je bilo od leta 1798 do časa pred drugo svetovno vojno mestno pokopališče. V parku so še nagrobnik pesnika Simona Jenka, nagrobnik izumitelja Janeza Puharja, Majdičeva grobnica z marmornim reliefom Vstajenje ter spomenik bazoviškim žrtvam, prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Evropi.

med Gregorčičevo in Partizansko ulico

15X

Krožna pot po kanjonu reke Kokre

Po drugem najvišjem mestnem kanjonu v Evropi vodi krožna pot, ki predstavlja pester mozaik vodnih in obvodnih biotopov. Reka, obrežje, prodišča, loka s poplavnim gozdom, skalnati bloki in konglomeratno ostrenje so dom različnih živalskih vrst, dreves, grmovnic in zelišč. Na poti se med drugim sprehodite po visokodebelnem sadovnjaku s starimi sortami in mimo ostankov mlina v izklesani steni. V TIC Kranj se lahko dogovorite tudi za voden ogled kanjona.

16X

Rovi pod starim kranjem

V 1300 metrov dolgih rovih pod Kranjem, ki so delo človeških rok, so podobne razmere kot v naravnih jamah. Tudi tu nastajajo kapniki. V rovih živijo redke jamske živali, kot so jamske kobilice, pajki in mete. Razstavi v rovih predstavljata njihov nastanek ter minerale in fosile. Poleg rednih vodenih ogledov so v rovih občasne posebne prireditve. Že od 2008 se novembra v njih na Vinski poti predstavljajo slovenski vinarji.

17X

Turistično informativni center

V Turistično informativnem centru, ki deluje v stari meščanski hiši, imenovani Kranjska hiša, lahko rezervirate vodena mestna, aktivna ali adrenalinska doživetja ter izberete spominke. Tu so na voljo vse informacije o mestu in navdihi za potepe, oddih, počitnice.

Kranjska hiša, Glavni trg 2

  • 1Galerija Prešernovih nagrajencev
  • 2Mestna hiša
  • 3Cerkev Sv. Kancijana
  • 4Prešernovo gledališče
  • 5Plečnikovo stopnišče
  • 6Pungert
  • 7Grad Khislstein
  • 8Gorenjski muzej
  • 9Stolp Škrlovec
  • 10Layerjeva hiša
  • 11Kabinet Janeza Puharja
  • 12Prešernova hiša
  • 13Mestna knjižnica Kranj
  • 14Prešernov gaj
  • 15Krožna pot po kanjonu reke Kokre
  • 16Rovi pod starim kranjem
  • 17Turistično informativni center

Metlika

MESTO MNOGOTERIH OBRAZOV


Središče samosvoje pokrajine med Gorjanci in reko Kolpo preseneti s kulturno in naravno dediščino. Mesto treh trgov, ki jih domačini imenujejo Plac, ponuja zgodbe o križnikih in misijonarjih, o velikih buditeljih naroda in o etnografskih posebnostih dežele, kjer so še danes ponosni na bele noše svojih folkloristov.

Sprehod po Metliki opravite v dveh urah.

Za potep po Beli krajini si vzemite dan ali dva.

Med drugačne zgodbe v Belo Krajino

Spoznavajte domačine in njihove legende. Preizkusite se v mestnih izzivih. Pojdite tja, kamor so oni hodili po vodo. Stopajte po poteh raznoterih ustvarjalcev in – gasilcev.

Začnite z okrepčili in – navodili
Dobrodošli med metliškimi legendami
Med zgodbe črnega križa
Ustvarjalnost ljudi in narave
Po folklorne navdihe
Med prve gasilce
Na grad različnih doživetij
V galerijo izjemnega para
K slamnati strehi gospe Bare

Začnite z okrepčili in – navodili

Če pridete v Metliko takrat, ko je odprta Hiša dobrot Bele krajine (1), si lahko potep med mestnimi posebnostmi popestrite s posebno pustolovščino. V hiši, kjer vas čakajo različne dobrote, se opremite z navodili. Ko opravite pot, se vrnite po nagrado. Če vas to ne mika, si potep od točke do točke polepšajte s pogovori z gostoljubnimi domačini.

Priporočen čas za postanek: 10 minut

Dobrodošli med metliškimi legendami

Ob izstopu iz Hiše dobrot se vaš pogled ustavi na mestni hiši (2). Približajte se ji in si oglejte metliški grb na stavbi. Z njim je povezana temačna legenda, ki jo pozna vsak domačin. Sprejmite izziv: ustavite mimoidočega in povprašajte, ali pozna to mestno legendo.

Priporočen čas za postanek: 3 minute

Med zgodbe črnega križa

Od mestne hiše nadaljujte do Cerkve Sv. Nikolaja (3), prvič omenjene že leta 1334. Tu je dve leti služboval tudi pomemben kaplan, ki je iz Metlike odšel v Ameriko razširjat krščansko vero med Indijance. Kdo je bil? V cerkvi poiščite njegovo spominsko ploščo. Ob izhodu iz cerkve se ozrite v črn križ nad vhodnimi vrati. Vodi vas v 13. stoletje. Sledite njegovemu viteškemu značaju do Komende (4), ki so jo zgradili križniki, znani po belih oblačilih s črnim križem. V 12. in 13. stoletju, v času verskih vojn, je ta viteški red iz nemških dežel segel tudi na slovenska ozemlja. Oglejte si njegov grb. Kakšnega bi vi narisali zase?

Priporočen čas za postanke: 10 minut

Ustvarjalnost ljudi in narave

Na tem mestu se obrnete in zavijete v prvo ulico desno (Na Obrh), ki meji na Ganglovo rojstno hišo (5). V njej sta se rodila kipar Alojz Gangl in njegov nečak, književnik in sokolski organizator Engelbert Gangl. Od tod se odpravite v dolino, s pogledom na potok, do učne poti Obrh (6). Pozorno poglejte, čigavi ostri zobje so tu vtisnili svoje sledi v drevesa. Združite ustvarjalne navdihe mesta in narave in si privoščite postanek pri didaktičnih igralih. Med drugim vas vabijo, da tu ustvarite svoj grb. Le nekaj minut hoje je pred vami in že vas čaka izvir potoka Obrh (7), kjer so ženske nekoč prale perilo z doma kuhanim milom in bukovim pepelom ter vrelo vodo, ki so jo grele v kotlu. Tik ob izviru potoka je tudi za vas pripravljen škaf za pranje.

Namig: Če ste sprejeli izziv in se na začetku poti opremili z navodili za Metliško pustolovščino, je zdaj čas, da uporabite kos blaga in milo iz nahrbtnika.

Priporočen čas za postanke: 30 minut

Po folklorne navdihe

Po krajši poti v breg prispete na Partizanski trg. Tu pozornost zbudi hiša z modrozelenimi okni. To je rojstna hiša Ivana Navratila (8), narodopisca, ki se je kot prvi sistematično ukvarjal s popisi folklornih običajev. Belokranjci so zelo ponosni na svoje folklorno izročilo, na značilne bele lanene noše in na metliško folklorno skupino (9).

Namig: Metliška pustolovščina vključuje bel prtiček – pečo (ruto, ki so jo nosile poročene ženske in s tem izkazovale, da so že oddane) in navodila, kako si jo pravilno zavežete. Ni enostavno. Poskusite. Za pomoč lahko prosite tudi domačine.

Priporočen čas za postanek: 5 min

Med prve gasilce

Na bližnjem Trgu svobode vas čaka Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča (10). Zakaj je muzej, ki predstavlja izjemno gasilsko dediščino Slovenije prav tu? Domačini se radi pošalijo, da zato, ker so Metliko že Turki sedemnajstkrat požgali. Sicer pa je bila v Metliki leta 1869 ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem.

Namig: Obisk muzeja si popestrite z gasilsko sliko in jo delite s prijatelji. Na družbenih omrežjih uporabite ključnike #belakrajina #metlika #sloveniahistorictowns.

Priporočen čas za ogled: 30 min

Na grad različnih doživetij

Blizu je Metliški grad (12), čigar dvorišče je najlepše prizorišče za mestne prireditve. V gradu, ki je bil prvič omenjen leta 1456, danes delujeta Belokranjski muzej (13) in Vinoteka Šturm (14). Tu je tudi turistično informativni center. Pri vhodu v grad so doprsni kipi ljudi, ki so prispevali k prepoznavnosti Bele Krajine. Med njimi je tudi kip pesnika Otona Župančiča (15).

Namig: Ob kipu Otona Zupančiča se spomnite kakšne od njegovih pesmi, ki ste se jo zagotovo učili v osnovni šoli. Posnemite si in objavo delite na družbenih omrežjih s ključniki #belakrajina #metlika #sloveniahistorictowns.

V galerijo izjemnega para

Zapustite metliške trge in se spustite do glavne ceste skozi Metliko, Ceste bratstva in enotnosti. Zavijte na levo in kmalu boste prišli do Kambičeve galerije (16). V zbirki del slovenskih ustvarjalcev so tudi dela impresionista Riharda Jakopiča ter kar 12 del Zorana Mušiča, enega svetovno najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev. Galerijo, vključno s hišo in umetniško zbirko, sta mestu podarila akademik prof. dr. Vinko Kambič, mednarodno uveljavljen zdravnik, in soproga Vilma Bukovec Kambič, operna pevka. Vstop v galerijo je brezplačen.

Namig: Drznite si pokazati svoje pevsko navdušenje. V čast primadoni Vilmi Bukovec Kambič zapojte približek operne arije sredi Metlike.

Priporočen čas za postanek: 20 minut

K slamnati strehi gospe Bare

Ko prečkate cesto, se ozrite na levo v zvonik cerkve in hiše nad nekdanjim potokom Bojica. Nekaj metrov naprej boste v bregu na desni strani opazili edino hišo v Metliki, ki je krita s slamo. To je hiša Bare Juričine (17). Vašega kratkega postanka je vredna zato, ker je tipičen primer tradicionalne belokranjske arhitekture. Posebnega spoštovanja pa je vredna tudi zgodba njene prebivalke. Bara Juričina se je preživljala s prenašanjem vode iz Obrha k premožnim hišam v Metliki. Pomislite: bi zmogli? Večkrat na dan?

Po postanku znova prečkajte glavno cesto in se po mostu nad suho strugo Bojice vrnite k izhodišču vašega potepa: k Hiši dobrot Bele krajine (1).

Namig: Če ste na začetku potepa izbrali navodila za Metliško pustolovščino, vas za nagrado v Hiši dobrot čaka degustacija izbranih belokranjskih vin, najmlajše pa lokalno pridelani sok.

Priporočen čas za postanek: 5 minut

Odcep za potep

K REKI KOLPI

Reka Kolpa slovi kot najtoplejša in najčistejša slovenska reka, ki nudi obilo možnosti za športne aktivnosti na, ob in v reki. Vas mika adrenalinski spust z raftom? Miren sprehod ob bregovih reke? Kolpa vas vabi! Urejene kolesarske poti in pešpoti so odličen način za spoznavanje tako reke kot načina življenja ob Kolpi. Globoka rečna struga in igrivi valovi so raj za rafting. Čista voda in bogat ribji svet je razlog, da Kolpo obiskujejo ribiči. Mirnejši ravninski del omogoča prvovrstno doživetje vožnje s kanujem in SUP deskami, kopanja in plavanja. Mirna in topla reka v nižinskem delu dosega temperaturo 30 stopinj, žuboreča voda na slapovih pa nudi božansko masažo in sprostitev. V občini Metlika, v nižinskem delu reke, je urejenih več kampov. Tu najde počitek in sprostitev tako samotni posameznik kot cela družina. Tudi rekreativni športnik in oboževalec adrenalina tu doživita, kar si želita.

1X

HIŠA DOBROT BELE KRAJINE

Hiša v starem mestnem jedru Metlike, ki je nekoč že bila trgovina, ponuja izbrane lokalne izdelke. Tu lahko izbirate med najboljšim, kar ponujajo lokalni vinarji , sadjarji, vrtnarji, čebelarji, zeliščarji in drugi pridelovalci belokranjskih dobrot.

Mestni trg 7, T: 07 363 60 55

2X

MESTNA HIŠA

Stavba iz leta 1869 ima pri strešni fasadi zidanih stolpičev opazen odlitek metliškega grba – gradu s krokarjema. Na zunanjem delu hiše je od leta 1928 vzidana spominska plošča v čast borcem, ki so padli med prvo svetovno vojno. V drugi svetovni vojni je bil v mestni hiši sedež narodnoosvobodilnega odbora.

Mestni trg 24

3X

CERKEV SV. NIKOLAJA

Cerkev je prvič omenjena leta 1334. Po požarih v času turških vpadov v 16. stoletju so zgradili novo. Po požaru na začetku 18. stoletja pa so, na njenih ostalinah, leta 1759 zgradili baročno cerkev po vzoru ljubljanske križniške cerkve. Križev pot v cerkvi je delo Josipa Egartnerja. Plačal in obesil ga je Friderik Irenej Baraga, kasnejši misijonar in škof med ameriškimi Indijanci, ki je kot kaplan služboval v Metliki v letih 1828–30.

Mestni trg 14

4X

KRIŽNIŠKA KOMENDA

Strogo vojaško in hierarhično organizirani križniki s sedežem v Vzhodni Prusiji so v Belo krajino prišli kmalu po ustanovitvi. Komenda nemškega viteškega reda v Metliki je omenjena leta 1310, že leta 1350 pa se tu omenja tudi redovni špital. Križniki, ki so bili najprej vojščaki, so bili nato duhovniki in oskrbovalci bolnih. Metliška komenda, ki skupaj s sosednjo proštijo predstavlja enoten stavbni sestav, je bila pred drugo svetovno vojno hiralnica. Danes je v njej Dom počitka za starejše občane.

Mestni trg 16

5X

ROJSTNA HIŠA ALOJZA IN ENGELBERTA GANGLA

Alojz Gangl (1859-1935) je še v času študija na Dunaju ustvaril prvi slovenski kip nacionalnega pomena. V bronu je upodobil Valentina Vodnika, pomembnega slovenskega razsvetljenca, ki so ga leta 1888 postavili pred tedanji ljubljanski licej. V Metliki pred pokopališčem stoji njegov ekspresionistični kip Kristus – osameli popotnik. Njegov nečak, Engelbert Gangl (1873-1950), je bil književnik, šolnik in sokolski organizator. Oba sta bila rojena v isti hiši v Metliki.

Mestni trg 19

6X

UČNA POT OBRH

Pot ob Obrhu, levem pritoku reke Kolpe, predstavlja bogato etnološko in naravovarstveno preteklost potoka in izvira pod obzidjem starega mestnega jedra Metlike. Pot do vira pitne vode za Metliko je dolga 200 metrov, na informativnih tablah ob poti pa je predstavljen podzemni in nadzemni sistem Obrha. Odpočijete si lahko na klopcah, mlajši obiskovalci pa se lahko zabavajo na otroških igralih.

7X

IZVIR OBRHA

Izvir Obrha, s katerega so nekdaj nosili pitno vodo v mesto, je bil pomembno stičišče, ob katerem so se ženske zbirale pri pranju. Perilo so prale tako, da so na dno škafa dale stare črepinje, jih prekrile z veliko rjuho ter kose perila zlagale drugega na drugega do vrha škafa. Na perilo so položile bukov pepel, zavezan v platnenih vrečicah. Škaf je imel ob strani luknjo, ki je bila zamašena s palico. V kotlu zavreto vodo so polivale po perilu v škafu ter pustile, da se ohladi. To so ponavljale, dokler ni bilo perilo oprano. Perišče je zdaj urejeno kot doživljajsko prizorišče s škafom.

8X

ROJSTNA HIŠA ANTONA IN IVANA NAVRATILA

Ivan Navratil (1825-1896) je bil slovenski jezikoslovec, narodopisec in urednik, ki je ustanovil prvi slovenski mladinski časopis – tednik Vedež. Zbiral je jezikovno etnološko gradivo iz Bele krajine ter svoja spoznanja primerjal in razlagal s pojavi od drugod. Ves čas si je tudi prizadeval za uveljavitev slovenskega knjižnega jezika. Anton Navratil (1832–1897) je bil ustanovitelj metliške čitalnice in kar 20 let njen predsednik. Oba sta se rodila v isti hiši v Metliki.

Partizanski trg 30

9X

METLIŠKA FOLKLORNA SKUPINA IVAN NAVRATIL

V Metliki so nekoč mladi na vuzemski (velikonočni) ponedeljek plesali in peli plese ter igre t. i. metliškega obredja. O tem je že leta 1849 pisal Ivan Navratil. Leta 1936 je bila v Metliki ustanovljena prva folklorna skupina. To dediščino od leta 1976 nadaljuje MFS Ivan Navratil, ki goji plese in pesmi celotne Bele krajine. Skupina je gostovala domala v vseh evropskih državah. Pod okriljem skupine deluje tamburaška zasedba, ki plesalce spremlja na nastopih.

10X

SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ DR. BRANKA BOŽIČA

Muzej, ustanovljen leta 1969, ob praznovanju 100-letnice organiziranega gasilstva na Slovenskem z ohranjenimi uniformami, čeladami, sekiricami in drugim gasilskim orodjem predstavlja čas pred prvo svetovno vojno. V muzeju, imenovanem po dolgoletnem predsedniku gasilske zveze Slovenije, je razstavljena nekdanja gasilska tehnika na štirikolesnih vprežnih vozovih, v paviljonu ob stavbi pa so razstavljene številne ročne gasilne brizgalne. Najstarejša je iz leta 1836.

Trg svobode 5, T:

11X

METLIŠKI GRAD

Metliški grad stoji na najvišji točki pomola med potokoma Obrh in Bojica. Srednjeveške listine ga prvič omenjajo leta 1338, verjetno pa je njegova zasnova precej starejša. V notranjosti grajske stavbe je prostorno dvorišče, ki ga obdajajo arkade. Grad je imel pomembno obrambno vlogo v času turških vpadov v 15. in 16. stoletju. Po požarih leta 1705 in 1790 je nekdanja trdnjava dobila videz mestne rezidence.

Trg svobode 4

12X

BELOKRANJSKI MUZEJ

Stalna razstava v metliškem gradu predstavlja Belo krajino od prazgodovine do sredine 20. stoletja z arheološko zbirko z najdbami iz najstarejših časov, s kulturnozgodovinsko zbirko, ki prikazuje čas od nastanka mest v 14. stoletju do Ilirskih provinc, in z etnološko zbirko o »Belih Kranjcih«, ki so bili znani po svoji beli noši. Zbirka novejše zgodovine opozarja na najpomembnejše dogodke v prvi polovici 20. stoletja, med katerimi izstopa čas med drugo svetovno vojno, ko je bilo med Kolpo in Gorjanci edinstveno svobodno partizansko ozemlje.

Metliški grad, Trg svobode 4, T: 07 306 33 70

13X

VINOTEKA ŠTURM

V vinoteki v pritličju Metliškega gradu lahko okušate najrazličnejša vina: bela, rdeča ali roze, mladostna ali zrela, suha ali sladka, mirna ali peneča. Grozdje za odlična vina Šturm raste na družinskem posestvu v bližnjih Vidošičih, le nekaj kilometrov od centra Metlike.

Grajska klet, Trg svobode 4, T: 031 632 470

14X

KIP PESNIKA OTONA ŽUPANČIČA

Oton Župančič (1878–1949), rojen v belokranjski vasi Vinica, je v času svojega življenja užival sloves največjega živečega slovenskega pesnika. Bil je predsednik Društva slovenskih književnikov, prvi predsednik slovenskega PEN in eden od prvih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegov doprsni kip je leta 1978 postavilo Belokranjsko muzejsko društvo, izdelal ga je akademski kipar Zdenko Kalin. V Vinici si lahko v njegovi rojstni hiši ogledate muzejsko zbirko o belokranjskem mojstru besed.

15X

KAMBIČEVA GALERIJA

Zbirko nacionalnega pomena, ki sta jo Metliki leta 2003 podarila zakonca Kambič, sestavljajo kulturnozgodovinski predmeti (slike na steklo, pohištvo, ure, svetila, umetnoobrtni izdelki) in likovna dela različnih slovenskih umetnikov: od generacije realistov in impresionistov do zdaj živečih ustvarjalcev. V hiši je tudi zbirka, posvečena donatorjema – dr. Vinku Kambiču in operni pevki Vilmi Bukovec Kambič.

Cesta bratstva in enotnosti 51, T: 07 305 83 32

16X

HIŠA BARE JURIČINE

Hiša, vrisana v franciscejski kataster že leta 1824, je pomemben metliški kulturni spomenik. Hiša s tlorisom v obliki črke L spada med 100 najlepših kmečkih hiš v Sloveniji. S svojo prvobitnostjo še danes prikazuje bivanjske razmere in socialne razsežnosti nekdanje gradnje znotraj mestnega predela.

Frelihova ulica 4

  • 1HIŠA DOBROT BELE KRAJINE
  • 2MESTNA HIŠA
  • 3CERKEV SV. NIKOLAJA
  • 4KRIŽNIŠKA KOMENDA
  • 5ROJSTNA HIŠA ALOJZA IN ENGELBERTA GANGLA
  • 6UČNA POT OBRH
  • 7IZVIR OBRHA
  • 8ROJSTNA HIŠA ANTONA IN IVANA NAVRATILA
  • 9METLIŠKA FOLKLORNA SKUPINA IVAN NAVRATIL
  • 10SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ DR. BRANKA BOŽIČA
  • 11METLIŠKI GRAD
  • 12BELOKRANJSKI MUZEJ
  • 13VINOTEKA ŠTURM
  • 14KIP PESNIKA OTONA ŽUPANČIČA
  • 15KAMBIČEVA GALERIJA
  • 16HIŠA BARE JURIČINE

Novo mesto

MESTO SITUL


Novo mesto, pomembno evropsko najdišče bronastih situl iz železne dobe, je mesto na sedmih gričih. Vsaj dva prehodite že na sprehodu po starem mestnem jedru. Podajte se na pot od najlepše ulice, imenovane Breg, in se po raziskovanju trgov in ulic ter lahkotnih sprehodov čez Kapiteljski grič in Marof, čez mestni gozd in reko Krko vrnite nazaj na Breg.

Predlagano pot prehodite v eni uri.

Ker vas zanimivosti vabijo k postankom, ogledom in doživetjem, si vzemite vsaj pol dneva časa.

Od Brega do Brega

Odkrijte ulico na srednjeveškem obzidju. Z zanimivih mostov se zazrite v reko, ki s svojim okljukom objema mesto. Sprehajajte se v senci starih dreves. Odkrivajte mitološki gozd. Uživajte v nepozabnih vedutah.

Na največjem srednjeveškem trgu
Po največkrat naslikani ulici
Na Kapitelj z veličastno stolnico
Čez Kettejev drevored k halštatskim knezom
Prek reke v gozd vražjih zgodb
Čez železni most nazaj na Breg

Na največjem srednjeveškem trgu

Sprehod začnite na Glavnem trgu (1) – največjem srednjeveškem trgu v Sloveniji, ki je že stoletja prizorišče druženj pod arkadami historičnih stavb. Vstopite v ljubke mestne butike, pokukajte v meščanske stavbe in si oglejte mestno hišo (2), zgrajeno leta 1905. Ustavite se v Turistično informacijskem centru (3) in se opremite s karto mesta ter zgodbami za vse vaše novomeške poti.

Namig: V bližnji Dilančevi ulici si privoščite postanek v doživljajski restavraciji Fink&Situla, ki preseneča z lokalnimi in mednarodnimi specialitetami, z brezglutenskimi dobrotami ter s posebnim halštatskim menijem. Jedi, ki si jih lahko privoščite v senci dreves, tu ustvarja nagrajeni kuharski mojster Damjan Fink.

Po največkrat naslikani ulici

S prenovljenega trga se odpravite proti srednjeveški ulici Breg (4), ki stoji na ostankih nekdanjega obzidja. Ozka ulica je prepoznavna po barvitih hiškah. Nekoč so tu prebivali najrevnejši prebivalci, danes pa je Breg med najbolj prepoznavnimi posebnostmi Novega mesta. Na sprehodu se boste zagotovo vprašali, kako so nekoč gradili na živi skali nad reko Krko (5). Pot nadaljujte po Cvelbarjevi ulici, kjer je tudi rojstna hiša Božidarja Jakca (6), umetnika, ki je naslikal znamenite vedute Novega mesta.

Na Kapitelj z veličastno stolnico

Z Brega se po nekoliko skritih stopnicah povzpnite na zelene Muzejske vrtove z mogočnimi kamnitimi ostanki starodavne preteklosti. Vrtovi vas vabijo, da vstopite v Dolenjski muzej Novo mesto (7). Po ogledih pot nadaljujte po stopnicah. Prečkajte ulico in nadaljujte navzgor na Kapiteljski grič (8). Ta kraljuje nad mestom skupaj s stolno cerkvijo sv. Nikolaja (9). V njej je znamenita oltarna slika slavnega italijanskega umetnika Tintoretta. Konec leta 2021 se na cerkvenem zvoniku obeta tudi razgledna ploščad, ki bo obiskovalcem ponudila osupljiv pogled na Novo mesto kot na dlani.

Čez Kettejev drevored k halštatskim knezom

S Kapitlja se spustite na Novi trg (10) in se okrepčajte v enem od tamkajšnjih lokalov. Nato prečkajte cesto in se napotite v senco kostanjev Kettejevega drevoreda (11). Pot, ki vodi mimo hiše pesnika Dragotina Ketteja, se počasi vzpenja in ob tem ponuja vse širši pogled na okljuk Krke. Pripelje vas na grič Marof s prazgodovinskim gradiščem (12).

Prek reke v gozd vražjih zgodb

Z griča se po stopnicah spustite do reke Krke. Njen levi breg vas vabi v park z igrali in prostorom za piknik. Po lepih trenutkih ob reki se podajte čez leseni Ragovski most (13) in se na njem ozrite proti bližnjim jezom. Uživajte v doživetju vode.

Na drugem bregu raziščite gozd Ragov log (14). Nekdaj naj bi tukaj vladal sam peklenšček, po katerem se je območje dolgo časa imenovalo Vragovo. Na poti skozi mestni gozd se vam med drugim razpre pogled na vrtove Frančiškanskega samostana (15) na drugem bregu reke.

Čez železni most nazaj na Breg

Nazaj v staro mestno jedro pridete čez železni Kandijski most (16). Z mostu znova zagledate slikovito ulico Breg (2). Njena izjemna veduta vas vabi, da jo obiščete še enkrat. Tu se lahko odločite, da se ponovno podate po sloviti ulici ali da pot nadaljujete naravnost naprej do Glavnega trg (1). Lahko pa se sprehodite še po Župančičevem sprehajališču (17), ki se ves čas drži levega brega reke Krke. Od tu zagotovo opazite priložnosti za aktivnosti na prostem. Na Mestni plaži (18) si lahko izposodite sup ali leseni čoln in potep po Novem mestu sklenete s pravim srečanjem z reko Krko.

Namig: Ustavite se v Čajarni Stari most tik ob Kandijskem mostu. V tem posebnem lokalu vam družbo delajo mačke. Če ste se odločili za sprehod ob reki, pojdite do gostišča Loka in na terasi tik nad reko uživajte v hišnih specialitetah iz lokalnih sestavin.

1X

GLAVNI TRG

Osrednji del starega mestnega jedra je največji srednjeveški trg v Sloveniji. Po celoviti prenovi je postal živahna dnevna soba mesta in privlačno prizorišče mestnega dogajanja. Trg je dobil svojo značilno obliko v 16. stoletju, ko je veljal za enega najlepših v deželi. Hiše imajo značilne kamnite arkade, nekatere pa tudi atrijska dvorišča. Nekoč prometno močno obremenjen trg je zdaj rezerviran za pešce in kolesarje.

2X

MESTNA HIŠA – ROTOVŽ

Dvonadstropno zgradbo s poudarjenim osrednjim delom in arkadnim pritličjem so zgradili leta 1905 na mestu prejšnjega porušenega rotovža. Glavna fasada ima historične novoromanske in novogotske stavbe elemente. Z gradnjo rotovža je povezana zgodba, da naj bi ga gradili s pomočjo cvička. V času gradnje naj bi zmanjkalo vode, zidarji pa so ga nadomestili kar z lokalnim vinom.

Glavni trg 7

3X

TURISTIČNO – INFORMACIJSKI CENTER NOVO MESTO

Tu dobite vse podatke o prenočiščih, kulinarični ponudbi, prireditvah, kulturi, športu in drugih možnostih aktivnega preživljanja prostega časa. Dogovorite se lahko za vodene oglede mesta in okolice. V prostorih TIC-a je na voljo bogata izbira turističnih spominkov. Mesto in okolico lahko spoznavate tudi s kolesom, lahko si sposodite običajna in električna gorska kolesa.

Glavni trg 11, T: 07 39 39 263

4X

BREG

Ulica, ki je ob koncu 18. stoletja zrasla na ostankih dela mestnega obzidja, je največkrat upodobljena veduta slovenskega mesta. Strnjen niz stanovanjskih stavb je naslonjen na ostaline zidu in na živo skalo strmega pobočja nad reko Krko. Prebivalci ulice so se ukvarjali s pridelavo in prodajo zelenjave, pranjem perila, s sušenjem mesa in oddajanjem sob podnajemnikom, še posebej dijakom. Večina stavb ima tipično podobo z delno vkopano kletjo, bivalnim pritličjem in značilnim gankom.

5X

REKA KRKA

Največja dolenjska reka, ki ima sprva nepredvidljiv kraški značaj, se na novomeškem območju zajeda v žive skale. Skozi Novo mesto teče v dveh lepih zavojih. Stari del mesta je stisnjen na notranjo stran Krkinega okljuka. Reka, ki v zgornjem toku privlači s svojo živahnostjo, na novomeškem območju ponuja sproščeno čolnarjenje in supanje.

6X

ROJSTNA HIŠA BOŽIDARJA JAKCA

Slikar in grafik Božidar Jakac (1899–1989) je zgodnje otroštvo preživel v hiši, na kateri lahko zdaj opazite spominsko ploščo. Naslednja leta je njegova družina preživela v stavbi na začetku bližnje Sokolske ulice. Nekdanji hotel se zdaj imenuje Jakčev dom, v njem Dolenjski muzej Novo mesto razstavlja dela iz zbirke kar 828 umetnin, ki jih je Božidar Jakac podaril rodnemu mestu. V zbirki so tudi njegove značilne vedute Brega – »vlaka vegastih starih hišic«.

Cvelbarjeva ulica 9

7X

DOLENJSKI MUZEJ NOVO MESTO

Dolenjski muzej v historični stavbi Križatija predstavlja izjemno arheološko dediščino izkopavanj v Novem mestu, v katerih imajo poseben pomen najdbe iz starejše železne dobe (8.–4. stoletje pr. n. št). V muzeju spoznavate tudi etnološko dediščino kmečkega in obrtniškega načina življenja na Dolenjskem ter novejšo zgodovino od konca 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Stalna razstava Leon Štukelj 1898–1999 predstavlja življenje najuspešnejšega slovenskega športnika po številu osvojenih medalj na olimpijskih igrah.

Muzejska ulica 7, T: 07 373 11 30

8X

KAPITELJSKI GRIČ

Novo mesto leži na sedmih gričih. Prvi in najvišji med njimi je razgledni Kapiteljski grič (253 m), ki je ime dobil po Kolegiatnem kapitlju, cerkveni ustanovi iz leta 1493. Na griču, ki dominira nad mestnimi ulicami, so tudi Šance – del ohranjenega in obnovljenega obrambnega obzidja tik ob kapiteljskih vrtovih. Ob obzidju je urejena razgledna sprehajalna pot.

9X

STOLNA CERKEV SV. NIKOLAJA

Gotska cerkev na vrhu Kapiteljskega griča je najimenitnejši spomenik mesta in ključni simbol novomeške vedute. V najstarejši sakralni zgradbi v mestu, prvič omenjeni že leta 1428, velik oltar krasi slika znamenitega slikarja Tintoretta iz 16. stoletja. Poleg edinega Tintorettovega dela v Sloveniji v cerkev vabijo kripta prvega dunajskega škofa in bronasta reliefna vrata z upodobitvami 650-letne zgodovine Novega mesta.

Kapiteljska ulica, Kapiteljski grič

10X

NOVI TRG

Novejše središče mesta predstavlja trg s parkiriščem, garažno hišo, poslovnimi in javnimi zgradbami, pošto, banko in različnimi lokali. Tu je tudi Kulturni center Janeza Trdine z vrhunsko ponudbo gledaliških, glasbenih, filmskih in drugih prireditev.

11X

KETTEJEV DREVORED

Več kot 300 divjih kostanjev vas spremlja na 1,5 kilometra dolgi poti od centra mesta čez grič Marof do predmestnega Bršljina. Drevored, zasajen že leta 1891, je eno od najlepših mestnih sprehajališč. Poimenovan je po pesniku Dragotinu Ketteju (1876–1899), ki je svoja največja dela ustvaril v Novem mestu. Živel je v hiši ob drevoredu in se šolal v novomeški gimnaziji.

12X

PRAZGODOVINSKA NASELBINA MAROF

Novo mesto velja za pomembno evropsko najdišče z največ odkritimi železnodobnimi bronastimi vedricami – situlami. Grič pomembnih arheoloških najdišč je bil poseljen že celotno prvo tisočletje pred našim štetjem. Prazgodovinsko gradišče je bilo sestavljeno iz višje akropole, utrjene z zemeljskim obrambnim nasipom, in spodnjega dela. Po Marofu vodi peščena krožna tematska pot, ki poleg predstavitve gradišča in življenja v času pred našim štetjem ponuja lepe razglede na mesto.

13X

RAGOVSKI MOST

Privlačen leseni most od leta 1987 povezuje mesto z gozdom Ragov log. Na enem bregu reke Krke je Jerebova ulica s Parkom Evropske unije, na drugi strani mestni gozd. Območje okoli mostu, ki je bil prenovljen leta 2008, ponuja obilo možnosti za rekreacijo v naravi.

Jerebova ulica

14X

GOZD RAGOV LOG

V mestnem gozdu, polnem sprehajalnih in tekaških poti, je tudi gozdna učna pot. Priljubljeno zeleno stičišče mesta, reke in dreves naj bi se nekoč imenovalo Vragovo. Hudič naj bi od tod nadzoroval življenje domačinov, pretkani kmet naj bi z njim sklenil stavo. Če bi hudiču uspelo v enem dnevu zgraditi jez čez reko Krko, naj bi mu kmet izročil sina, sicer pa naj bi vrag pobral šila in kopita. Peklenščku je podvig spodletel – še danes se vidi luknja v jezu in skala na bregu reke Krke, ki je hudič ni mogel pravočasno spraviti do jezu.

15X

FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN

Vrtovi z dostopom do reke Krke, ki jih lahko opazujemo z nasprotnega rečnega brega, vabijo na raziskovanje dediščine samostana, ki je od 15. stoletja pomembno vplival na življenje mesta. V samostanu, zgrajenem leta 1472 in obnovljenem po požaru leta 1664, je najstarejša knjižnica v mestu. V stavbi je tudi vinska klet, za oglede in pokušine žganj se lahko dogovorite v Turistično informacijskem centru Novo mesto.

Frančiškanski trg 1

16X

KANDIJSKI MOST

Železni cestni most, ki povezuje staro mestno jedro z zaledjem, je bil zgrajen leta 1898. Kovičena konstrukcija, ki prečka Krko v enem samem loku, dolgem kar 75 metrov, sodi med redke in najstarejše tovrstne konstrukcije v Sloveniji.

Glavni trg

17X

ŽUPANČIČEVO SPREHAJALIŠČE

Župančičevo sprehajališče povezuje staro mestno jedro in predel ob Bršljinskem potoku. Sprehod, ki ga v mestu začnete na Pugljevi ulici, vas ves čas vodi po nabrežju reke Krke. Ob poti so klopi za prijetne postanke, tod srečate športne površine in prispete do priljubljenega gostišča Loka.

18X

MESTNA PLAŽA

Športni park Loka in športni park Portoval s teniškimi igrišči vabita k rekreaciji na obeh bregovih reke Krke, ki ju povezuje brv za pešce. Na desnem bregu je še mestna plaža, ki je z izposojevalnico supov in lesenih čolnov odlično izhodišče za spoznavanje Novega mesta z rečne gladine. Odsupajte pod dvema mostovoma in si oglejte Breg in Frančiškanski samostan z nove perspektive.

Beach Bar Loca, Topliška cesta 2c, T: 064 12 99 22

  • 1GLAVNI TRG
  • 2MESTNA HIŠA – ROTOVŽ
  • 3TURISTIČNO – INFORMACIJSKI CENTER NOVO MESTO
  • 4BREG
  • 5REKA KRKA
  • 6ROJSTNA HIŠA BOŽIDARJA JAKCA
  • 7DOLENJSKI MUZEJ NOVO MESTO
  • 8KAPITELJSKI GRIČ
  • 9STOLNA CERKEV SV. NIKOLAJA
  • 10NOVI TRG
  • 11KETTEJEV DREVORED
  • 12PRAZGODOVINSKA NASELBINA MAROF
  • 13RAGOVSKI MOST
  • 14GOZD RAGOV LOG
  • 15FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN
  • 16KANDIJSKI MOST
  • 17ŽUPANČIČEVO SPREHAJALIŠČE
  • 18MESTNA PLAŽA