MAKETA RADOVLJICE

Pred vhodom v Knjižnico A. T. Linharta je od leta 2020 postavljena svojevrstna maketa starega mestnega jedra Radovljice, kakršno je bilo v poznem srednjem veku. Maketa je avtorsko delo domačega mojstra oblikovanja gline Urbana Magušarja. Mesto je predstavljeno z obzidjem, obrambnimi stolpi, mestnimi vrati in mestnim jarkom.

ŠMAJDOVA IN ŠARČEVA VILA

Vili, zgrajeni v letih 1939–1940, je zasnoval arhitekt Danilo Fürst, učenec slovitega Jožeta Plečnika. Vplive slovitega učitelja odražata tudi obe vili, ki imata stavno okrasje iz klesanega kamna, lesa in opek. V Šarčevi vili je imel dr. Janez Šarec pred drugo svetovno vojno zdravniško ordinacijo. Lastnik Šmajdove vile je bil odvetnik dr. Albin Šmajd.

Gorenjska cesta 25 in 27

SPOMENIK MOŽA IZ MESTNEGA GRBA

Mož, ki v levici drži stilizirano mesto, v desnici pa kolo s šestimi naperami, je bil upodobljen na pečatu mesta Radovljica že leta 1514. Na tem pečatu je bil tudi napisni trak z (nemškim) imenom mesta. Radovljiški grb je tako klasični »govoreči« grb, ki združuje RAD (kolo) – MAN (človek) – STA(D)T (mesto). Dejansko uporabljano ime mesta je bilo sicer Radmansdorf, a so Radovljičani ob priložnosti, ko so postali meščani, menili, da bi lahko spremeniti tudi ime kraja, tako da ne bi bil več vas (-dorf), ampak mesto (-stat).

Gorenjska cesta 20

SPOMENIK ANTONU TOMAŽU LINHARTU

Anton Tomaž Linhart se je rodil 11. decembra 1756 v Radovljici. Dan njegovega rojstva je zdaj občinski praznik. Njegovo delo Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije (1788, 1791) velja za začetek slovenskega nacionalnega zgodovinopisja. Njegovo dramsko delo Županova Micka (1789) pomeni rojstvo slovenskega gledališča. Linhartu je posvečen bronast spomenik z obliko odra in knjige, v kateri je izrezana znamenita Linhartova podoba. Kip je delo akademskega kiparja Staneta Kolmana in arhitekta Marka Smrekarja.

park med Gorenjsko in Kranjsko cesto

KOVANE LUČI

Ulične svetilke so delo priznanih oblikovalcev ter kovaških mojstrov iz Krope. Skupaj z drugimi unikatnimi kovanimi izdelki po Radovljici ustvarjajo svojevrstno razstavo kovaštva na prostem. Kropa, kraj blizu Radovljice, je že dolgo sinonim slovenskega kovaštva. Po propadu fužinarskega žebljarstva so se mojstri v Kropi usmerili v razvoj umetniškega kovanja. V ogleda vredni Kropi je še danes največja umetnokovaška obrtna delavnica v Sloveniji. Tu deluje tudi več samostojnih umetniških kovačev.

park z Linhartovim spomenikom in več drugih lokacij po mestu

RESMANOVA VILA

Ob koncu 19. stoletja je bila tu pristava, ki se je dotikala grajskega parka. Obdana je bila z visokim zidom. Stavba na pristavi je bila namenjena hlevu za drobnico, v nadstropju pa je živela služinčad. Leta 1918 jo je kupil usnjar Janko Resman, ki je hlev preuredil v bivalne prostore.

Gorenjska cesta 8

ROJSTNA HIŠA ANTONA TOMAŽA LINHARTA

Rojstna hiša Antona Tomaža Linharta se uvršča med tiste meščanske stanovanjske zgradbe, ki so se ob postopnem opuščanju obrambnih naprav v 18. in 19. stoletju vrasle v mestno obzidje. V tej hiši se je leta 1756 rodil prvi slovenski dramatik Anton Tomaž Linhart. Na zunanjem delu stavbe je vzidana spominska plošča. V začetku 19. stoletja je bilo pročelje hiše obogateno z reliefi slikarjev, godcev, kamnosekov, kiparjev.

Linhartov trg 10

JOSIPININ VODNJAK

Vodnjak s kipom je posvečen Josipini Hočevar, ki je darovala hišo za učitelje, radovljiškim učencem pa namenila sklad za podporo in darila. Leta 1906 je darovala sredstva za gradnjo mestnega vodovoda v Radovljici. V znamenje hvaležnosti so ji meščani dve leti pozneje postavili spomenik v obliki vodnjaka. Vodnjak dopolnjuje kip šolarja, ki se naslanja na medaljon s podobo Josipine Hočevar, v drugi roki pa drži šolske knjige.

Linhartov trg 20

STAVBA ČEBELICA

Secesijska stavba nekdanje Posojilnice, zgrajene leta 1906 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha, je svoje ime dobila po značilni dekoraciji nad vhodom. Ta upodablja čebelji panj v obliki slamnatega koša in čebele. Posebnost stavbe je naturalistična barvna dekoracija iz keramičnih ploščic. Kot moderen secesijski okras ji je dodana kovina, ki jo je Koch uporabil pri balkonih, oknih in plastikah čebel. V stavbi zdaj deluje Upravna enota Radovljica.

Gorenjska cesta 18

LEKARNIŠKI IN ALKIMISTIČNI MUZEJ

Alkimistični laboratorij, stare tehtnice, okrašene keramične posode za shranjevanje zdravil, možnarji (najstarejši izvira iz 12. stoletja), farmacevtske knjige, med katerimi je tudi knjiga iz 15. stoletja – to je le del vsega, kar lahko vidite v edinem samostojnem muzeju, posvečenem lekarništvu in alkimiji v Sloveniji. V muzeju je etnološka zbirka ljudskega zdravilstva na Slovenskem ter zbirka o kozmetiki in parfumeriji, povezana z družinsko tradicijo lastnika muzeja. V muzeju je tudi trgovinica, opremljena kot stara lekarna.

Linhartov trg 28, T: 031 744 022

IVAN VURNIK

Ivan Vurnik (1884–1971) je bil poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija pionir moderne slovenske arhitekture in utemeljitelj urbanizma na Slovenskem. Rodil se je v Radovljici, arhitekturo je študiral na Dunaju. Po prvi svetovni vojni je soustvarjal slovenski nacionalni slog, v poznih dvajsetih in tridesetih letih se je usmeril v modernizem. V Radovljici, kjer je od leta 1957 živel z ženo Heleno Kottler Vurnik, slikarko, je ustvaril več pomembnih del.

STARO POKOPALIŠČE

Na starem pokopališču izstopata dve Vurnikovi deli. Prva je grobnica družine Resman Vidic, ki ima obliko šotoraste piramide, sezidane s kamnitimi bloki. Njen vhod zapira kovana kroparska mreža. Blizu je mavzolej, ki ga je Ivan Vurnik postavil po drugi svetovni vojni za svojega sina, padlega pri 19 letih. V njem sta pokopana tudi arhitekt in njegova žena. Mavzolej ima elemente egipčanske arhitekture. Notranjost krasijo mozaiki, ki so delo arhitektove življenjske sopotnice Helene Kottler Vurnik.

Gradiška pot 6

CERKEV SV. PETRA

Cerkev, ki je bila že v 13. stoletju sedež nadškofije, je današnjo zunanjo preprosto podobo dobila konec 19. stoletja. V cerkvi je ohranjena imenitna gotska dvorana. Krasijo jo umetelno oblikovani oboki, angelska zvezda, črn marmornat oltar iz 18. stoletja in bel Marijin oltar s konca 19. stoletja. Ob zaključku severne ladje stoji tabernakelj, ki ga je v tridesetih letih 20. stoletja zasnoval Ivan Vurnik, s slikami pa ga je opremila njegova žena Helena Vurnik. Na trgu pred cerkvijo je razstava o urbanističnem razvoju mesta. Tu je tudi spomenik Ceneta Avguština, prvega gorenjskega muzealca in raziskovalca stavbnega razvoja mest.

Linhartov trg 31

RADOVLJIŠKA GRAŠČINA

Na mestu današnje graščine so grofje Ortenburški že v 13. stoletju zgradili manjši grad, ki je bil prvič temeljito prenovljen sredi 16. stoletja. Do današnje velikosti je bila graščina razširjena v 17. stoletju, zunanja arhitekturna podoba pa je iz 18. stoletja. Glavni vhod iz tufa krasita atlanta ob straneh in na vrhu grofovski grb. V notranjosti je veža z bogatim stopniščem in nišo, v kateri je bil nekoč vodnjak. Portali iz zelenega tufa vodijo v dva atrija. V nadstropju sta baročna dvorana ter ob njej plesna dvorana.

Linhartov trg 1

ČEBELARSKI MUZEJ

V muzeju, odprtem leta 1959 in temeljito obnovljenem leta 2021, lahko spoznate pomen slovenskega čebelarjenja za ves svet. Del muzejske predstavitve je namenjen Antonu Janši (1734–1773), čigar rojstni dan, 20. maj, je OZN razglasila za svetovni dan čebel. Tu si lahko ogledate razstavo skoraj 250 poslikanih panjskih končnic, najstarejša je iz leta 1758. Tu spoznate tudi kranjsko sivko – avtohtono slovensko čebelo, od spomladi do jeseni si jo lahko ogledate v opazovalnem panju v muzeju.

Linhartov trg 1, Muzeji radovljiške občine, T: 04 53 20 520

MESTNI MUZEJ RADOVLJICA

V muzeju začutite čas 18. stoletja, ki je bil prelomen za razvoj slovenstva in slovenskega gledališča. Na stalni razstavi med drugim spoznavate življenje in delo Antona Tomaža Linharta, razsvetljenca in intelektualca, najpomembnejšega slovenskega preroditelja, prvega slovenskega dramatika, očeta slovenskega gledališča in znanstvenega zgodovinopisja.

Linhartov trg 1, Muzeji radovljiške občine, T: 04 53 20 520

LECTARJEVA HIŠA

V priznani gostilni je bila že leta 1766 lectarska delavnica. Tu si še danes lahko ogledate, kako nastajajo lectova srca in drugi izdelki iz medenega testa. V gostilni, ki deluje že od leta 1822, gostom ponujajo tradicionalne gorenjske in slovenske jedi.

Linhartov trg 2, T: 04 537 48 00

GRAJSKI DVOR

Mogočno stavbo hotela na koncu nekdanjega grajskega parka odlikujejo simetrično zasnovana fasada z velikimi okni ter poudarjene police in preklade.

Kranjska cesta 2, T: 04 531 55 85

VILA SAVNIK

Meščansko vilo na vhodu v staro mestno jedro Radovljice je med leti 1922 in 1925, po načrtih Ivana Vurnika, dal zgraditi trgovec Vinko Savnik. Mogočna modernistična vila je bila znana kot trgovska hiša Moda.

Gorenjska cesta 2

MESTNI OBRAMBNI JAREK

Nekdaj širok in globok mestni jarek je varoval vstop v mesto na edini strani, ki ni bila varovana z dolino. Nad jarkom je bil prvotno dvižni most. Leseni most so v 18. stoletju nadomestili z zidanim nadvozom, pod katerim zdaj vodi pot. Ob jarku so bila mestna vrata, z desne in leve strani pa je bil vhod v mesto povezan z dvojnim obrambnim zidom, ki sta ga na jugozahodu in severozahodu krepila močna vogalna stolpa. Kasneje, ko obramba mesta ni bila več potrebna, so nad jarkom ter ob njem zrasle hiše.

vhod s Kolodvorske ulice

ROJSTNA HIŠA ARHITEKTA IVANA VURNIKA

Kip Marije z detetom v vogalni niši preproste kmečke hiše je izdelal Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika, rojenega v tej hiši. Kip je kopija originala, ki ga hrani Narodna galerija v Ljubljani. Na to, da sta v hiši živela Ivan Vurnik in njegova žena Helena Kottler Vurnik spominja okrogel mozaik s Kristusovim monogramom na vhodnem portalu. Vurnikova žena Helena, slikarka in mozaičarka, je sodelovala pri skoraj vseh arhitektovih projektih za cerkvene naročnike.