Najlepši sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Spoznajte znamenitosti mesta na pragu Kozjanskega, povezane z ustvarjalno rodbino zdravnikov, glasbenikov in domoljubov Ipavcev. Začnite z železnico, ki je Šentjur povezala z Gradcem, krajem, kjer so se šolali vsi trije nepozabni Ipavci. Nadaljujte v Zgornjem trgu v njihovi rojstni hiši. Sprehod po priporočeni poti opravite v uri in pol. Čas za Šentjur podaljšajte z obiskom zgodovinsko pomembnega Rifnika, s floro in favno bogatega Slivniškega jezera, z najlepšimi razgledi s stolpa na Resevni ali Stolpa ljubezni na Žusmu, z mistično Planino ali pa Kocenovo in Slomškovo Ponikvo.
Potepajte se po mestu s spodnjim trgom, ki se je razvil okoli železniške postaje, in s srednjeveškim Zgornjim trgom, ki si je po obnovi prislužil naziv najlepšega trškega jedra v Sloveniji.
Pot po Šentjurju začnite na železniški postaji z zanimivim Muzejem Južne železnice Šentjur (1). Vstopite v prometni in brzojavni urad iz časa Franca Jožefa. Oglejte si kretniško bločno postavljalnico, parno lokomotivo, signalno-progovne naprave. Ko vas ob koncu ogleda pozdravi načelnik postaje, se pred odhodom v središče Šentjurja zazrite še v parno lokomotivo z vodnim napajalnikom in strojno lopo.
Z železniške postaje se odpravite proti Zgornjemu trgu (3). Do tja vodi pot ob Pešnici ter nato skozi podhod pri OŠ Franja Malgaja (12), šole poimenovane po Šentjurčanu, ki se je boril za severno mejo. Podhod krasi barvita poslikava v tehniki pixel art, ki združuje naravno, kulturno in športno dediščino kraja. Sprehod se nadaljuje mimo učilnice na prostem, kipa žrtvam NOB in Franju Malgaju, ki ga je ustvaril akademski kipar Ciril Cesar, vse do Trškega kozolca, novega prireditvenega prostora.
Obiščite Turistično-informacijski center Šentjur (4), kjer so na voljo vse informacije o zanimivostih in doživetjih Šentjurja ter Kozjanskega (5). V isti zgradbi lahko v obokanih kletnih prostorih obiščete Galerijo Zgornji trg Šentjur. Poleg aktualne razstave si tu lahko ogledate kužno znamenje (6) iz leta 1641. V stavbi sta na ogled tudi dve muzejski zbirki. Arheološka muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi prikazuje večtisočletno zgodovino Rifnika, razglednega hriba v bližini Šentjurja. Spominska soba New Swing Quarteta – Pesem Južne železnice (8) pa je posvečena svetovljanskemu pevskemu sestavu New Swing Quartet, ki se je uveljavil z duhovno in gospel glasbo.
Namig: V TIC-u lahko kupite knjigo avtorja ddr. Igorja Grdine o slovenskem Mozartu, Josipu Ipavcu, Kocenovo sestavljanko, izbirate med bogato ponudbo šentjurskih dobrot lokalnih ponudnikov, kupite slovite Šentjurske bučn’ce.
Nasproti stavbe z muzejskimi zbirkami je obzidje mogočne cerkve sv. Jurija (9) iz leta 1721. Ob njenem obzidju so doprsni kipi treh skladateljev (10) iz rodbine Ipavcev, ki so na prelomu 19. in 20. stoletja slovensko glasbo zaznamovali z zborovskimi skladbami in samospevi, s prvo slovensko opereto, prvo slovensko romantično opero, prvim slovenskim baletom. Od tu se napotite do Ipavčeve hiše (11). V njej na interaktivni razstavi podoživite čas slovite zdravniške in skladateljske rodbine, se preizkusite v kvizu ali pa se preprosto sprostite ob izbrani glasbi. Na vrtu hiše je amfiteater s staro kamnito mizo, lipo in vodnjakom, ki ga je v obliki kapelice zasnoval Jože Plečnik.
Namig: Ustavite se v gostilni Pri Katrci v Zgornjem trgu, izberite kulinarično razvajanje v gostišču Bohorč ali pa zavijte na izvrstne sladice ob Slivniško jezero.
Z Zgornjega trga se odpravite še malo višje – na Botričnico. Tu se na staro trško jedro Šentjurja ozira Cerkev Marije sedem žalosti (12), ki so jo na mestu prejšnje zgradili v začetku 18. stoletja. V notranjosti jo krasijo baročni oltar, kip Pietae ter stekleni lestenec, ki spominja na steklarsko oz. glažutarsko dediščino Kozjanskega. Blizu je pokopališče, na katerem so pokopani tudi skladatelji Ipavci. Z Botričnice se vrnite v središče Šentjurja in si privoščite prigrizek ali kosilo v enem od lokalnih gostišč ali bližnjih kmečkih turizmov.
Namig: Ustavite se v Gostilni Jug v Zgornjem trgu, izberite kulinarično razvajanje v gostišču Bohorč ali pa zavijte na izvrstne sladice ob Slivniško jezero.
Muzej, ki se nahaja v bližini železniške postaje, je uejen v prometnem uradu, opremljen v slogu nekdanjih časov. Dolgoletni postajenačelnik vas skozi zgodbe, originalne eksponate in fotografije popelje skozi zgodovino Južne železnice za Štajersko. Nova, tedaj cesarska prometna povezava, je v Šentjur prispela leta 1946. V neposredni bližini je na prostem več zanimivih muzejskih eksponatov, kot sta na primer parna lokomotiva z vodnim napajalnikom in strojno lopo ter kretniška bločna postavljalnica.
Kolodvorska ulica 2, ogledi muzeja so mogoči po vnaprejšnjem dogovoru. Mihael Bučar, vodja muzeja (051 311 074) ali TIC Šentjur (03 749 25 23)
Ko je bila junija leta 1846 dograjena železniška proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom, se je na železniški postaji Šentjur zbrala velika množica ljudi. Med postankom je osebje z dunajskega dvora, ki je potovalo s slavnostnim vlakom, pred to postajo posadilo eksotično drevo pagodovec (imenovano japonska sofora). Pagodovec je 20. julija 2023 podrlo silovito neurje, v bližini so posadili njegovega naslednika.
Železniška postaja Šentjur
Staro trško jedro Šentjurja, ki po obnovi velja za enega najlepših trgov v Sloveniji (leta 2015 razglašen za najlepše slovensko trško jedro), se kot naselje okoli cerkve sv. Jurija omenja že leta 1340. Zvonik cerkve sv. Jurija je mogoče opaziti že od daleč. Trg vključuje tudi več pomembnih zgodovinskih hiš in ustanov, glasbeno šolo in več kot 110 let staro osnovno šolo. Trg je prizorišče mestnih prireditev v vseh letnih časih.
Center ponuja turistične informacije in brezplačno gradivo o Šentjurju, Kozjanskem in Sloveniji. V TIC trgovinici lahko kupite zanimive turistične spominke in številne publikacije – med drugim tudi glasbene zapise skladateljev Ipavcev, knjigo avtorja ddr. Igorja Grdine o slovenskem Mozartu Josipu Ipavcu, sestavljanko o Kocenu, majice z lokalnimi motivi, kuhinjsko krpo z glasbenim znakom in izberete še številne odlične lokalne produkte.
Ulica skladateljev Ipavcev 17
Informacije: TIC Šentjur, 03 749 25 23, 041 660 091
Šentjur je mesto na pragu Kozjanskega – zanimive pokrajine med štirimi rekami: Sotlo, Savo, Savinjo in Voglajno. Reka Voglajna je neločljivo povezana s Slivniškim jezerom, enim najbolj atraktivnih predelov območja Šentjurja. Na svojem toku od jezera do reke Savinje teče Voglajna tudi skozi sotesko pod Rifnikom. Hrib, poseljen že v kameni dobi, je izjemno območje arheoloških najdb. Na njem je urejen Arheološki park Rifnik. Šentjur je odlično izhodišče za raziskovanje širšega območja Kozjanskega, ki sega do Rogaške Slatine in Podčetrtka, slovitih zdraviliških krajev, do Kozjanskega regijskega parka in med gorice vinorodnega okoliša Šmarje-Virštajn.
Kamnito stebrno znamenje kvadratnega tlorisa je visoko 2,5 metra. Ima dva podstavka, kapitel, okrašen s piščalmi in kimationom, ter kamnito, piramidasto streho z železnim križem na vrhu. Na stranicah kvadratnega slopa so reliefi križa z letnico 1641, angelske glave, Marijinega in Jezusovega monograma z napisi. Znamenje krasi bogato kiparsko okrasje z renesančno motiviko. Izvirno znamenje, ki ga lahko vidite v Galeriji Zgornji trg v Zgornjem trgu, ima tudi repliko, postavljeno na njegovem prvotnem mestu – v vasi Marija Dobje pri Šentjurju.
Ulica skladateljev Ipavcev 17
Informacije: TIC Šentjur, 03 749 25 23, 041 660 091
V vitrinah lahko občudujete več kot 600 eksponatov, ki pripovedujejo o življenju prebivalcev Rifnika, hriba blizu Šentjurja, poseljenega že v prazgodovinskih dobah. Razstava, ki prikazuje tudi rekonstrukcijo prazgodovinske hiše, predstavlja čas od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov. Med najdbami z Rifnika so bronasti kotlički, redke antične oljenke, kipci, sarkofag in številni drugi predmeti.
Ulica skladateljev Ipavcev 17
Informacije: TIC Šentjur, 03 749 25 23, 041 660 091
Svetovljanstvo, v teh krajih povezano z Južno železnico, so s samosvojo ustvarjalnostjo na glasben način širili člani zasedbe New Swing Quartet. Skupina, ustanovljena leta 1968 v Šentjurju, je dosegla svetovni sloves in velja za eno od vodilnih v gospel glasbi. Njihova diskografija obsega 43 izdaj na različnih nosilcih zvoka. Za njimi je več kot 200 koncertov po evropskih in azijskih državah, izvedli so številna gostovanja v cerkvah in dvoranah ameriškega juga ZDA. Muzejska zbirka predstavlja zgodbo New Swing Quarteta.
Ulica skladateljev Ipavcev 17
Informacije: TIC Šentjur, 03 749 25 23, 041 660 091
Šentjur se je vse do leta 1957 imenoval Sv. Jurij. Po legendi naj bi bilo na tem območju jezero s strašnim zmajem. Ko ga je sveti Jurij premagal, naj bi njemu v čast na skali zrasla najprej kapelica, pozneje pa cerkev in okoli nje naselje. Dejansko sega prva omemba cerkve v leto 1340, sedanja cerkev pa je bila na lokaciji prejšnje zgrajena med leti 1708 in 1721. Zvonik je bil prizidan v letih 1760 in 1763. V baročni cerkvi z ladjo in stranskimi kapelami je neorenesančni oltar. Večina opreme je iz 19. stoletja, slike križevega pota so delo Janeza Šubica.
Zgornji trg
Trije doprsni kipi, delo kiparja Lojzeta Solinarja, so bili v mestu pomembne glasbene rodbine postavljeni leta 1972. Benjamin Ipavec (1829–1908) je z ustvarjanjem vokalne glasbe po revoluciji leta 1845 zbujal narodno zavest. V njegov opus spadajo tudi glasbeno–gledališka oziroma operna dela in spevoigre, s katerimi je vplival na vznik izvirne slovenske odrske glasbe. Gustav Ipavec (1831–1908) je bil zdravnik, skladatelj in lokalni politik. Skupaj z bratom Benjaminom je pomagal ustanoviti štajersko čitalnico. Bil je župan Šentjurja ter ustanovitelj časnika Slovenski narod. Pevska društva so pogosto izvajala njegova rodoljubna dela. Josip Ipavec (1873–1921), sin Gustava Ipavca, je še kot gimnazijec spisal svoje prve samospeve, v njegovem zrelejšem skladateljskem obdobju pa so ga imenovali kar slovenski Mozart. Med drugim je leta 1900 je napisal baletno pantomimo Možiček – prvo baletno glasbo na Slovenskem.
Zgornji trg, pod cerkvijo sv. Jurija
Hiša, zgrajena leta 1760, je danes muzej in protokolarni objekt občine Šentjur. Notranjost je obnovljena v duhu 19. stoletja, ko sta se tu rodila brata Benjamin in Gustav Ipavec. Pri prenovi hiše je sodeloval arhitekt Jože Plečnik. Na vrtu je zasnoval arkade in kamniti vodnjak, ki danes nosi njegovo ime. Razstava z naslovom Ipavci. Skladatelji in zdravniki v Šentjurju v treh sklopih na interaktiven način omogoča podoživljanje časov glasbenega razcveta rodbine. Poseben prostor v hiši je zlati salon s klavirjem, v katerem je Gustav Ipavec sprejemal ugledne goste, med katerimi je bil tudi skladatelj Johannes Brahms. Vrt Ipavčeve hiše je povezan z manjšim amfiteatrom, prireditvenim paviljonom in zgradbo, v kateri deluje Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur.
Ulica skladateljev Ipavcev 17
Informacije: TIC Šentjur, 03 749 25 23, 041 660 091
Secesijska stavba nove štirirazredne ljudske šole, ki je združila učence dekliške in deške šole Sv. Jurij ob južni železnici, je bila slovesno odprta 6. decembra 1909. Največje zasluge za postavitev šole so imeli dr. Gustav Ipavec, dr. Josip Povalej, finančni direktor v Ljubljani in župan Martin Klajnšek. Šola je bila pozneje poimenovana po borcu za severno mejo, Franju Malgaju, ki je obiskoval to šolo. Poleg šole je podhod, ki ga krasi velika poslikava v piksel tehniki piksel, ki jo je jeseni 2022 ustvarilo 60 prostovoljcev pod vodstvom Kvirine Martine Zupanc. Prepoznavni simboli občine na sodoben način popeljejo obiskovalce po zgodovini Šentjurja.
Ulica skladateljev Ipavcev 2
Informacije: TIC Šentjur, 03 749 25 23, 041 660 091
