Najlepši sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Slovenske Konjice, srednjeveško mesto pod sončnimi griči vinorodnih Škal, je mesto pesnika Ivana Minattija (1924–2012). Konjičani so ga bili v zadnjih letih njegovega življenja vajeni srečevati na mestnih poteh in prireditvah. Danes radi posedijo na marmorni klopi ob pesnikovem kipu.
Sprehod po priporočeni poti v mestu opravite v pol ure. Ker želite še med vinorodne griče, do Žičke kartuzije in na Konjiško goro, načrtujte celodnevni izlet.
Pojdite po Minattijevih stopinjah. Odkrivajte mesto, povezano s konji. Sprehajajte se ob potočku, ki teče kar po osrednjem Starem trgu.
Obisk Slovenskih Konjic začnite na Mestnem trgu, kjer so ob Domu kulture Slovenske Konjice na voljo brezplačna parkirišča. Tam vas pozdravlja kip Ženske na konju (1), delo Vasilija Četkoviča – Vaska. Reka Dravinja zaključuje Mestni trg in razmejuje stari in novi del mesta. Čez reko vodi most, ki ga stražijo kipi štirih konjev. Ustavite se in prisluhnite zvokom vode in narave. Ni veliko mest, kjer so taki trenutki na voljo v samem mestnem središču.
Namig: Za pot se lahko na avtobusni postaji pripravite s kepico naravnega sladoleda iz sladoledarnice Mali Čoko ali s kavo, ki si jo privoščite v lokalu Central Caffe blizu Mestnega trga.
Sprehodite se čez most. Na levi strani je tržnica, nasproti nje pa kip Fontana za dve ptici (2). Na desni strani je leseno obeležje, ki označuje, da so Slovenske Konjice kar dvakrat zmagale na evropskem tekmovanju Entente Florale. Pot nadaljujte naravnost med obema vrstama trških hiš. Tu se začenja Stari trg (3). Pot po desni strani vas pripelje do hiše s cehovskim znamenjem (5), ki priča o nekdaj cvetoči usnjarski obrti v mestu. Na drugo stran ulice vabi edina dvonadstropna hiša na trgu – nekdanje okrajno glavarstvo (6). Blizu je hiša št. 9 – rojstna hiša pesnika Ivana Minattija (7). V hiši je danes cvetličarna, nekoč je bila tu pošta. V času pesnikovega rojstva je v stanovanju v nadstropju živela družina Minatti.
Ko hiši št. 9 obrnete hrbet, opazite, kako je linija strnjenih trških hiš prekinjena. Nekoč je tod potekal ves promet in tu je bilo pomembno cestno križišče. Med starotrškimi hišami, v katerih delujeta dve banki in dom obrtnikov, prispemo do Celjske ceste. Nekaj minut hoda nas loči do hiše št. 10, na kateri opazimo spominsko tablo. Ta pravi, da gre za rojstno hišo Ivana Minattija, a danes se ve, da je to hiša njegovega otroštva (8). Od tod je večkrat opazoval »belo hišo sredi škalskega griča«. Če bi odstrli krošnje dreves, bi tudi vi do tod lahko uzrli to belo hišo – zdaj obnovljeni Vinogradniški dvorec na vrhu Škalc.
Namig: Od tod do vinske kleti Zlati grič je 10 minut hoda. Tu vam na pristen način med drugim predstavijo vino Konjičan, ki ga sicer lahko okusite v vsaki konjiški gostilni. Dodatnih pet minut hoje navzgor vas pripelje do Gostilne Zlati grič, ki slovi po vrhunski kulinariki in po razgledu na golf igrišče med vinogradi.
Od hiše se vrnemo nazaj do križišča in se usmerimo desno, nadaljujemo pot navkreber do naslednjega križišča, kjer zagledamo cerkev svetega Jurija (9). Na njeni desni strani je impozantna stavba nekdanje šole, zgrajena leta 1868. Za cerkvijo je parkirišče, s katerega se odpira krasen razgled na Stari grad (10) na Konjiški gori. Levo na parkirišču so vrata, ki vas pripeljejo pred cerkev in do točke, od koder vidite hiše Starega trga. Med njimi poiščemo hišo s fresko svetega Florjana (11). Tu je bila nekoč geodetska pisarna, kjer je svoje vsakdanje delo opravljal oče Ivana Minattija.
Usmerite se nazaj na Stari trg. Pojdite mimo rumene stavbe s podobo čebelice, ki priča, da je bila tu nekoč trška hranilnica (12), nato pa prečkajte enega od mostičkov čez potok različnih imen (13). Ob šumljanju vode se sprehodite do zgradbe občine in Turistično-informacijskega centra Slovenske Konjice (14) v sosednji zgradbi. Na poti čez trg opazujte njegovo srednjeveško zasnovo. Hiše obrtnikov in trgovcev imajo na trg obrnjena lepa pročelja in dvorišča z gospodarskimi oz. obrtnimi trakti in vrtovi. Pozornost pritegne hiša s poslikavo Svete družine (15) ter zaprtim notranjim dvoriščem. Pred nadaljevanjem poti si na Starem trgu privoščite unikatno postreženo Minattijevo kavo, ki poleg dišečega napitka vključuje še prebiranje poezije.
Namig: Minattijevo kavo ponujajo v Pubu Tattenbach. Ob skodelici kave dobite papirnat zvitek, s katerega lahko preberete katero od Minattijevih pesmi ali zmagovalno pesem natečaja za Minattijevo pesem leta.
Ko se ustavite na Starem trgu, nad potočkom zagotovo spomenik svetega Florjana (16) s štirimi svetniki, ki med drugim spominja na pogoste požare v mestu. Današnja podoba mesta izvira iz časa, ko so po zadnjem večjem požaru konjiške hiše zgradili iz kamenja Žičke kartuzije (17). Originali kipov, katerih replike občudujemo na trgu, so varno spravljeni v Mestni galeriji Slovenske Konjice (18). Po dogovoru v Turistično-informacijskem centru (14) si lahko v galeriji ogledate dela, ki so s Slovenskimi Konjicami povezani bodisi po motivu, avtorju ali kontekstu nastanka.
Namig: Če potrebujete okrepčilo, nadaljujte pot navzdol in na križišču blizu Minattijeve rojstne hiše zavijte levo. Tu je Center okusov s ponudbo sodobnih hitrih jedi. Nekoliko naprej je pekarna Strnad, v kateri lahko izberete tudi pohorsko rezino.
S Starega trga se sprehodite nazaj do Mestnega trga. Pri kipu Ženske na konju (1) se usmerite na pot med Domom kulture in Okrajnim sodiščem. Pot vas pripelje v park, kjer je tudi fitnes na prostem Zelen’ plac. Po zelenem oddihu nadaljujte pot do glavne ceste. Usmerite se levo in pri drugem semaforju prečkajte cesto. Pred vami je mogočna kompozicija vlaka Konjičana (19), ki je nekoč sopihal po ozkotirni progi. Pred lokomotivo se usmerite desno in ponovno prečkajte cesto. Pred medijsko hišo Novice & Radio Rogla vas na marmorni klopi pod belimi brezami čaka bronast kip Ivana Minattija (20). V veži medijske hiše je Minattijeva knjigobežnica (21), namenjena brezplačni izmenjavi knjig. Tu ste lahko bralci v pesnikovi družbi.
NA KONJIŠKO GORO
Z roba mesta se odpravite na Konjiško goro z več vrhovi. Po označenih poteh prispete do Skale (702 m) z urejenim razglediščem in do Stolpnika (1021 m) s 25 metrov visokim razglednim stolpom. Za družinski pohod izberite Zmajčkovo gozdno učno pot, ki se začenja pri osnovni šoli Pod goro, blizu Cerkve svetega Jurija. 3-kilometrska pot z 12 vsebinskimi točkami vas pripelje do Starega gradu, v sotesko Konjska smrt in do dvorca Trebnik s parkom in igrali za otroke.
Na ostalinah Starega gradu z romanskim jedrom in gotskim zidovjem je urejena ploščad z lepim razgledom na Slovenske Konjice. Soteska Konjska smrt je ozka grapa, ki je omogočala najkrajši prehod čez goro, a je bila za konje prezahtevna. V Dvorcu Trebnik pa so poslovni prostori z raznolikimi storitvenimi dejavnostmi, večnamenska Christianina soba, v mansardnem delu pa sodobno opremljene sobe za nastanitev gostov. Ob dvorcu se razprostira park z mogočnimi drevesi, ribnikom in trim stezo.
Več informacij: TIC Slovenske Konjice
Osrednjo ploščad Mestnega trga, obdanega s stavbami, kot so sodišče, Dom kulture in Hotel Dravinja, od leta 2009 bogati zanimiva trimetrska skulptura konja z žensko na hrbtu. Umetniško delo je mestu podaril njegov avtor, akademski slikar in kipar Vasilij Četkovič – Vasko. Slovenske Konjice imajo konja v svojem grbu že do 16. stoletja.
Mestni trg
Fontana akademskega kiparja Franca Purga, ki je prvotno stala na Mestnem trgu, je po prenovi leta 2013 dobila svoj prostor na Starem trgu, nasproti nove tržnice. Kip, ki je nastal leta 1987 kot ponazoritev simbolov življenja in svobode, je po prenovi povezan predvsem z vodo, ki je v središču Slovenskih Konjic povsod prisotna. Delo, ki zdaj stoji na stičišču Mestnega in Starega trga blizu reke Dravinje, z vodo ponazarja krožni tok življenja ter manjšo in večjo ptico.
Stari trg
Hiša na začetku trga (3) je velika enonadstropna stavba ob reki Dravinji, ki izvira iz 17. stoletja, v baroku pa je dobila sedanjo obliko in zunanjo podobo s fresko sv. Florjana. Konec 19. in vse do konca 2. svetovne vojne je v njej prebivala družina Lavrič, pomembni usnjarji, ki so leta 1894 odkupili zadolženo usnjarno Pressinger. Stavba je bila takrat zelo razkošna. V prvem nadstropju je družina prebivala v sedmih sobah, imeli pa so tudi salon, kopalnico in dve stranišči. Ob hiši sta bila vrt z bazenom in vrtna hišica.
Kip konja je kipar Boris Kalin začel ustvarjati leta 1940 za načrtovani mariborski spomenik ter se pri tem intenzivno posvetil študiju konjske anatomije in gibanja. Model konja je izdelal v naravni velikosti, pri delu pa je opazoval žive konje. Zaradi okupacije postavitev spomenika na mariborskem Trgu svobode ni bila nikoli uresničena. Po 81 letih je bil kip leta 2022 končno ulit v bron in postavljen v jedru Slovenskih Konjic, kjer konj predstavlja pomemben simbol mesta.
Stari trg
Obnovljeno cehovsko znamenje na Starem trgu spominja na cvetoče čase usnjarstva v Slovenskih Konjicah. Konjiški usnjarji so bili za mesto posebej pomembni v 18. in 19. stoletju. V 20. stoletju je v mestu delovala pomembna tovarna usnja Konus.
Stari trg 8
Hiša, ki je nadstropje višja od ostalih na konjiškem Starem trgu, se je do leta 1941 imenovala Okrajno glavarstvo, med drugo svetovno vojno pa so bili tu uradni prostori župana. Hiša ima še danes nespremenjeno zunanjo podobo.
Stari trg 5
Ivan Minatti, pomemben predstavnik povojne generacije slovenskih pesnikov, se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Njegova družina se je leta 1929 preselila v Slovenj Gradec in nato v Ljubljano, Ivan Minatti pa se je v zrelih letih rad vračal v rodne Slovenske Konjice. Po poklicu je bil slavist. Deloval je kot urednik, prevajalec in akademik. Mnoge njegove pesmi, še posebej pesem Nekoga moraš imeti rad, so med Slovenci tako znane, da so že domala ponarodele.
Stari trg 9
Spominska tabla na hiši označuje, da naj bi se tu rodil Ivan Minatti. V resnici je bil rojen v hiši na Starem trgu, tu pa je preživljal leta svojega otroštva. Ob pogostih obiskih Slovenskih Konjic v poznih letih njegovega življenja se je Ivan Minatti rad spominjal, kako se je igral na vrtu za hišo. Z vrta se je videla »bela hiša sredi škalskega griča«, ki mu je v spominu ostala za vedno.
Celjska cesta 10
Najstarejši del sedanje cerkve je glavna ladja, ki je bila pozidana v 12. ali 13. stoletju. Zvonik izvira s konca 13. stoletja in se s svojo mogočno arhitekturo uvršča med najstarejše in največje na Štajerskem. V poznogotski stavbi so ohranjeni veliki oltar s kipom svetega Jurija iz leta 1869, ob stenah prezbiterija pa so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostole: svetega Petra, svetega Pavla, svetega Hieronima in svetega Janeza Krstnika. V stranski ladji, tako imenovani »stari cerkvi«, stoji marmornat oltar svetega Križa, v baročni rožnovenski kapeli pa oltar kronane Device Marije z detetom v naročju, sv. Jožefom in sv. Joahimom, na njegovem okvirju pa je naslikanih petnajst rožnovenskih skrivnosti.
Grad, verjetno zgrajen že v 12. stoletju, je bil eden največjih in najimenitnejših na Štajerskem. Prvotno romansko jedro gradu je danes komaj razvidno. V zahodnem delu ruševin še naletimo na romanske zidove, romanski je tudi mali stolpič v sredini ruševin. Večina zidovja izvira iz gotske dobe. Sem sodi zlasti mogočni peterokraki stolp, ki so ga še v 14. stoletju prislonili k stanovanjski stavbi, pa tudi masivni obrambni zidni plašč. Kasneje so obod utrdili s pasom renesančnih utrdb – med njimi z bastijo, ki ima skoraj štirimetrske zidove. Prvi znani lastniki gradu so bili Konjiški gospodje, prvi je omenjen Liupold I., in sicer leta 1164.
Renesančno stavbo krasijo renesančne okenske police in freska sv. Florjana, ki naj bi nastala po velikem požaru leta 1600, ko se je ogenj domnevno ustavil prav pri tej hiši. Današnjo podobo je stavba dobila v prvi polovici 19. stoletja. Podboje vrat krasita motiva luske in cofa. Nekoč je v hiši delovala geodetska pisarna, kjer je služboval oče pesnika Ivana Minattija.
Stari trg 39
Velika, vogalna, nadstropna stavba je bila zgrajena v secesijskem stilu v začetku 20. stoletja (v vežnem tlaku je letnica 1904). Fasadne ploskve krasi tipična secesijska obdelava. Stavba je kakovosten predstavnik secesije na Slovenskem. V stavbi s čebelico na vrhu je nekdaj delovala trška hranilnica, danes je v njej Zavod za zaposlovanje.
Stari trg 36
Potok, ki daje poseben čar Staremu trgu, ima kar štiri imena, a uradno se imenuje Ribnica. Ime naj bi bilo povezano z dvema ribnikoma, ki sta bila nekoč pri Dvorcu Trebnik. Domačini potok poznajo tudi pod imenoma Zmajeva kri ali Zmajeva slina. Ime je povezano z legendo, po kateri naj bi sveti Jurij presekal vrat zmaju, ki je prebival v Konjiški gori. Četrto ime za potok je Gospodična. Tako se imenuje tudi izvir potoka za Starim gradom. Ime je povezano z legendo o grajski gospodični, ki naj bi se napila ledeno hladne vode in zaradi mraza pri izviru tudi umrla.
Stari trg
Turistično-informacijski center deluje v obnovljeni ozki nadstropni stavbi z značilno ulično fasado iz 19. stoletja. Obiskovalcem ponuja širok izbor lokalnih spominkov, omogoča izposojo e-koles ter nudi vse pomembne turistične informacije o Slovenskih Konjicah in destinaciji Rogla – Pohorje.
Stari trg 27, T: 03 759 31 10, M: 051 444 141
Visoka, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu. Ulična fasada vsebuje neorenesančne elemente druge polovice 19. stoletja. V pritličju so ohranjene vratnice, ki imajo bogate, z renesančno motiviko rezljane aplikacije. V srednji osi je v nadstropju slikarija sv. družine iz leta 1893.
Stari trg 22
Spomenik ima na osrednjem stebru kip svetega Florjana, na nižjih podstavkih okoli njega pa so kipi svetega Frančiška Ksaverija, svetega Roka, svetega Jurija in svetega Janeza Nepomuka. Znamenje opozarja na pogoste požare v preteklosti, Slovenske Konjice so namreč najmanj štirikrat pogorele do tal. V 18. stoletju ga je postavil znan konjiški kipar Franc Zamlik.
Stari trg
Mnoge konjiške stavbe so zgrajene s kamenjem Žičke kartuzije. Ta mogočni samostan belih menihov je bil v odmaknjeni Dolini svetega Janeza Krstnika zgrajen sredi 12. stoletja. Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prva izven matičnega francoskega in italijanskega območja kartuzijanov je bila v srednjem veku med najpomembnejšimi evropskimi samostani. Po prenehanju delovanja so del poslopij v 18. stoletju podrli, material pa uporabili za obnovo v požaru poškodovanih Slovenskih Konjic.
Špitalič pri Slovenskih Konjicah 9
Mestna galerija je sodobno in kakovostno razstavišče, ki obiskovalcem ponuja stalno zbirko ter vedno nove poglede na umetnost. Posebnost galerije je jasno vodilo: vsa razstavljena dela so s Slovenskimi Konjicami povezana bodisi po motivu, avtorju ali kontekstu nastanka. Razstava je razdeljena na pet tematskih sob, ki skupaj oblikujejo celostno pripoved o likovnem in kulturnem razvoju Konjic.
Stari trg 15
Več informacij na TIC Slovenske Konjice: info@tickonjice.si; 03 759 31 10 ali 051 444 141.
Leta 1892 so Slovenske Konjice dobile železniško progo, ki jih je povezovala s Poljčanami. Leta 1921 so progo podaljšali do Zreč. Ozkotirna železnica je obratovala do leta 1962, leta 1970 pa so njene tire odstranili. Na dobrih 20 kilometrih je imela proga 9 postaj, prečkala je 3 mostove. Na konjiške železniške poti spominja muzejska parna lokomotiva z nekaj vagoni, postavljena na mestu nekdanje železniške postaje.
Škalska cesta
Kip Ivana Minattija, delo akademske kiparke Katje Majer, stoji pred medijsko hišo Novice & Radio Rogla v Slovenskih Konjicah. Posvečen je pesniku, prevajalcu in uredniku Ivanu Minattiju, ki je bil močno povezan s svojim rojstnim krajem in je postal častni občan Slovenskih Konjic. Kip so slavnostno odkrili 22. marca 2015 kot prvi spomenik temu velikemu pesniku v Sloveniji.
Škalska cesta 7
Slovenske Konjice so branju prijazna občina. To dokazuje tudi največja konjiška knjigobežnica – prostor, kjer lahko vsakdo odda ali vzame rabljeno knjigo. Minattijeva knjigobežnica je v predverju medijske hiše Novice & Radio Rogla.
Škalska cesta 7
Zgodovina Dvorca Trebnik sega v leto 1308, ko je bil v virih prvič omenjen kot »Trebnikke«. S sedanjo podobo se je oblikoval v 16. stoletju. Rodbina Windischgrätz je imela dvorec v lasti od leta 1828 do konca 2. svetovne vojne in ga uporabljala predvsem kot letno rezidenco. Veliko pozornosti so posvečali urejanju okolice in vrtov, od koder izvira tudi tradicija ljubezni do rož v Slovenskih Konjicah, ki živi še danes. Po vojni je dvorec prešel v last Občine Slovenske Konjice, ki ga je namenila različnim dejavnostim.
Grajska ulica 9
