Seja Združenja v Krškem

Na prvi seji programskega odbora članic Združenja zgodovinskih mest Slovenije v letu 2026 nas je 18. marca gostila najmlajša članica Združenja, Mestna občina Krško.

V uradnem delu smo predstavili dosedanje aktivnosti Združenja (udeležba na sejmih Alpe Adria, Ljubljana, F.re.e. München, ITB Berlin, priprave na poletno edicijo Fest mest, pogovorni večeri V sredo v Rotovžu, predstavitev nove sezone podkastov Živa dediščina zgodovinskih mest in aktivnosti Šole prenove v 2026, napoved novega produkta Zgodbe iz muzejev), dobršen del seje pa je bil namenjen predstavitvi koncepta skupnostne pobude Mesto, moj dom in zaključkov delavnice fokusne skupine na to temo. Predstavitvi je sledila izčrpna debata, dogovorjeni so bili naslednji koraki.

Gostitelji so nas po koncu seje povabili na ogled mestnega jedra Krškega.

Mnogi Krško najprej spoznajo skozi njegovo industrijsko veduto, a prava duša mesta se razkrije tistemu, ki stopi v njegovo staro mestno jedro. To ni le skupek stavb ob reki Savi, temveč živ spomenik slovenski kulturni zgodovini, ki preseneča s svojo globino, urejenostjo in gosposkim mirom. Krško je mesto, kjer so se kalili temelji slovenskega jezika in kjer je meščanska dobrodelnost postavila temelje sodobne urbanosti.

Vodeni ogled smo pričeli v Mencingerjevi hiši. V zgornjem nadstropju severnega dela hiše, ki nosi ime po pesniku, pisatelju, odvetniku in županu dr. Janezu Mencingerju (v hiši je urejena tudi spominska soba), smo si ogledali restavrirano fresko, renesančno poslikavo z dvema grboma, upodobitvijo Boga, obdanega z angeli, ter horizontalnimi pasovi, v katerih se nizajo moški in ženski portreti v značilnih oblačilih.

Ogled smo nadaljevali v Mestnem muzeju Krško, kjer nas je pričakalo prav posebno presenečenje –pridružila se nam je namreč Josipina Hočevar, še ena pomembna in znana osebnost Krškega. Josipina Hočevar je bila skupaj z možem Martinom velika mecenka in dobrotnica, ki je z investicijami v šolstvo, zdravstvo in infrastrukturo preobrazila Krško v moderno mesto. Tudi zato so ji v Mestnem muzeju Krško posvetili stalno razstavo.

Valvasorjevim v Krškem – tu je namreč polihistor Janez Vajkard Valvasor preživel zadnji del življenja, njegova družina pa je v Krškem ostala tudi po njegovi smrti – in akad. kiparju Vladimirju Štovičku, danes najbolj znanem po čudovitih medaljah, sta prav tako posvečeni stalni razstavi, vredni ogleda.

Mimo Hočevarjevega trga nas je pot vodila do cvetočega Mestnega parka. V Krškem sta delovala slovenska reformatorja Adam Bohorič in Jurij Dalmatin, ki sta dala Slovencem prvo slovnico in prvi celoten prevod Biblije. Ta duh intelektualne prodornosti se v mestu čuti še danes, zlasti v prostorih Valvasorjeve knjižnice, arhitekturnega bisera, kjer sta trenutno na ogled izvirnika Dalmatinove Biblije in Valvasorjeve Slava vojvodine Kranjske.

Sledil je sprehod mimo Dvorane v parku, v kateri prirejajo koncerte, Gaja zaslužnih občanov z doprsnimi kipi krških velikanov in Hočevarjevega mavzoleja. Slednji je eden najlepših in najdragocenejših primerov neogotske arhitekture na Slovenskem. Ta veličastna grobnica z okrašenim pročeljem stoji v mestnem parku, nekdanjem pokopališču, in je zadnje počivališče zakoncev Hočevar. Gradnjo je financirala Josipina Hočevar kot poklon svojemu soprogu, hkrati pa je stavba ostala trajen opomin na njun prispevek k razvoju Krškega.

Obisk Krškega nas je spomnil, da se prava kulturna moč skriva v spoštovanju dediščine, ki so nam jo zapustili naši predhodniki – vizionarji in meceni. Zgodbe kulture v Krškem obiskovalca navdajo z občutkom ponosa nad bogastvom slovenskega duha in ta se v tem koščku Posavja zrcali v čudoviti podobi.