Podkast – Živa dediščina zgodovinskih mest

Arhitekt in profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Aleksander Ostan prostor razume kot živo strukturo, ki ni le fizična, temveč predvsem duhovna in bivanjska kategorija. Poudarja, da je naloga sodobne arhitekture vzpostavljanje dialoga med tistim, kar smo podedovali, in potrebami današnjega časa. Dediščino vidi kot vir modrosti in navdiha za prihodnost. Mesta morajo ohraniti svojo pristno dušo, saj le avtentična zgodovinska jedra nudijo kakovost bivanja, ki bo mlade navdihnila, da tam ostanejo, obiskovalce pa, da se vračajo, je prepričan sogovornik.

Ptujska klet domuje v prostorih z več kot 800-letno zgodovino in hrani najstarejše slovensko arhivsko vino. Njen glavni enolog Maksimiljan Kadivec poudarja preplet znanja in tehnologije pri ustvarjanju sodobnih, svežih in sadnih štajerskih vin, ki so v zadnjem desetletju klet znova popeljala v svetovni vrh. Prepričan je, da bogata vinska dediščina, vključno z razvejanim podzemnim svetom rovov in kleti, predstavlja neizkoriščen potencial, ki zgodbi o najstarejšem slovenskem mestu daje globino in avtentičnost, hkrati pa služi kot ključni vir navdiha za prihodnji razvoj ptujskega turizma.

Mladen Delin v podkastu poudarja, da vrhunska kultura in umetnost nista le okras mesta, temveč ključna razvojna sila, ki skozi dogodke, kot je Festival Arsana, Ptuju vdahne mednarodni značaj in privabi petično občinstvo. Izpostavlja tudi nujnost povezovanja lokalnih akterjev in vlaganja v intelektualno znanje, saj meni, da Ptuj kljub bogati zgodovini še vedno stoji na kritični točki, kjer potrebuje složen razvoj in večjo organizacijo za preboj v turistični vrh. Prepričan je, da morajo biti vsi prebivalci nosilci mestnega utripa, saj le skupno navdušenje in odprtost do obiskovalcev ustvarjata okolje, v katerem se splača ustvarjati in bivati.

Nedavno prenovljena knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani hrani neprecenljive inkunabule in rokopise. Brat Bernardin (Domen Iljaš) v podkastu predstavi bogato zgodovino knjižnice, ki jo je obiskalo veliko število obiskovalcev in je prejemnica priznanja za kakovostno prenovo Šole prenove. Spregovori tudi o skrivnih rovih pod mestom, prijateljstvu med patrom Krobatom in Francetom Prešernom ter opiše pomen lekarne v samostanski preteklosti. Opozori tudi na izzive pri financiranju kulturne dediščine in primerno ohranjanje godovinskih plasti Ljubljane, zlasti na območju Vodnikovega trga.

Cene Prevc kot nekdanji vrhunski športnik na podjetništvo gleda kot na način življenja, kjer so ovire nekaj običajnega. V podkastu predstavlja prenovo kultne, 500 let stare Homanove hiše v Škofji Loki, ki jo je preuredil v sodoben lokal, pri čemer želi obiskovalcem skozi poudarjene oboke in kamnite portale pričarati pristen zgodovinski duh. Kot ključno prednost izpostavlja vrnitev lastne slaščičarske proizvodnje v hišo, s čimer nadaljuje več kot 160-letno tradicijo gostinstva na tej lokaciji in ohranja sloves hiše po vrhunskih slaščicah, hkrati pa poudarja pomen ohranjanja živahnosti mestnega jedra s posluhom za potrebe domačinov.

Turizem je za zgodovinska mesta pomembna poslovna dejavnost. Zato so podjetniki, ki poslujejo v nelahkih razmerah, dragoceni predstavniki mest. Emina Hostnik opisuje zahtevno, a ljubezni polno obnovo nekdanje žebljarske hiše na Spodnjem trgu v Škofji Loki, ki sta jo z možem preuredila v butični hotel z zgodbo loškega impresionizma. Poudarja pomen poštljivega sodelovanja s strokovnjaki in ohranjanja avtentičnih elementov, ki stavbi vdihnejo novo življenje. Hkrati opozarja na nujnost premišljene strategije turizma, ki bi v mesto privabila goste z zanimanjem za kulturno dediščino.

Mateja Kavčič je arhitektka, konservatorka, restavratorka z dolgoletnimi izkušnjami pri najbolj zahtevnih projektih na Unescovih spomenikih, svetuje pa tudi lastnikom pri obnovi njihovih »starih« hiš. V pogovoru izpostavlja nizko raven slovenskega zavedanja o pomenu stavbne dediščine, ki jo pogosto dojemamo kot breme, namesto da bi v njej prepoznali aktualno razvojno silo družbe. Zavzema se za sistemsko spodbujanje bivanja mladih družin v starih mestnih jedrih, saj kakovostna prenova zgodovinskih objektov omogoča trajnosten način življenja in ohranja človeški dotik.

Timotej Willewaldt, mladi vrhunski violinist, glasbo razume kot nepogrešljiv del turistične ponudbe, ki v intimnih okoljih, kot so cerkve in atriji, obiskovalcem nudi globoko umetniško izkušnjo in odraz duha časa. Zavzema se za večje zaupanje umetnikom pri vodenju kulturnega razvoja manjših mest, s čimer bi razbremenili množični turizem in hkrati skozi vrhunsko izvajanje stare glasbe vzgajali zahtevnejše občinstvo. Klasična glasba je pri oživljanju zgodovinskih jeder slovenskih mest ključna, meni mladi glasbenik.

Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije, je prepričana, da kulturna dediščina ni le breme preteklosti, temveč ključen ekonomski potencial in prostor za umiritev, ki nam omogoča razumeti lastne korenine ter graditi svetlejšo prihodnost. Stanje stavbnega fonda v slovenskih zgodovinskih mestih je kritično, zato so v Združenju osnovali pobudo za ustanovitev razvojnega sklada, ki bi omogočil odkup ter prenovo objektov za sodobno bivanje mladih družin in kreativcev. Predstavi tudi projekte, kot sta Šola prenove in festival FEST MEST, ki skozi neformalno izobraževanje in povezovanje kulture krepita zavedanje o dediščini kot razvojni priložnosti.