Mesto za en dan

NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije


Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.

Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!

Brežice

MESTO OB SOTOČJU SAVE IN KRKE


V središču Brežiške ravnine, koder je vodila trgovska pot med Štajersko in Kranjsko in kjer je tekla plovna pot po reki Savi, si oglejte mesto, polno zgodb o nekdanjih trgovcih in obrtnikih. V Brežice vas že od daleč vabi visok Vodovodni stolp, območje pa slovi po odličnih vinih.

Sprehod po priporočeni poti opravite v 90 minutah.

V mestu in okolici, kjer so tudi največje slovenske terme, najdete dovolj razlogov za daljši obisk!

Sprehod po mestu živahnega trgovanja

Sprehodite se skozi čase grajskega življenja in trgovanja, zidanja obrtniških hiš ob mestnem obzidju in gradnje izjemnega železnega mostu čez dve reki. V bližini odkrijte energijske točke poti do razgledov.

Dobrodošlica pri Mestni hiši
Med hiše obrtnikov in trgovcev
Do Narodnega doma in Nemške hiše
Na Trg izgnancev in samostanske šole
Med vrtovi do Vodovodnega stolpa
Po najlepši ulici do dveh rek
Po zgodbe gradu z Viteško dvorano

Dobrodošlica pri Mestni hiši

Ogled starega mestnega jedra začnite pri Mestni hiši (1). Tu deluje Turistično informacijski center z vsemi informacijami in navdihi za vaše potepe po Brežicah in okolici, v trgovini z domačimi izdelki lahko začutite značaj mesta med Štajersko in Kranjsko, v vinoteki pa spoznate vina in penine Posavske vinorodne dežele. Na pročelju Mestne hiše lahko opazite spominsko ploščo, posvečeno Radoslavu Jakobu Razlagu (2), enemu od mož, ki so vplivali na življenje mesta ter Slovenije.

Med hiše obrtnikov in trgovcev

Ko se izpred mestne hiše ozrete proti gradu, pogled privabi stara lekarna (3), najstarejša ohranjena hiši v Brežicah. Poiščite letnico na njenem portalu! Ko se od nje sprehodite po glavni mestni ulici proti severu, opazujte hiše obrtnikov in trgovcev (4) z delovnimi prostori v pritličju. Ustavite se pri hiši družine Del Cott (5), eni od najbolj zanimivih meščanskih hiš v Brežicah. Na nasprotni strani ceste si oglejte župnijsko cerkev sv. Lovrenca (6) z rozeto v slikoviti fasadi in z znamenitimi freskami.

Do Narodnega doma in Nemške hiše

Na glavni brežiški ulici sta na začetku 20. stoletja med seboj tekmovali dve novi mogočni stavbi. Narodni dom (7), ki s prenovljeno podobo na zunaj ne razkriva svojega prvotnega pomena, je bil kulturno in politično središče brežiških Slovencev. Nekoliko naprej je na drugi strani ulice Nemški dom (8), v katerem so se tedaj zbirali brežiški Nemci. Pred Nemško hišo vam pogled na tla razkriva drugo dobo mesta. Tlakovci tu označujejo potek mestnega obzidja in položaj nekdanjih severnih mestnih vrat (9).

Namig: Privoščite si postanek v kavarni Vrtnica nasproti Narodnega doma ali pa se v bližnji restavraciji Splavar okrepčajte s kosilom, ki vključuje tudi značilne okuse Posavja.

Na Trg izgnancev in samostanske šole

Na trgu blizu Nemške hiše na novejšo dobo potujčevanja spominjata spomenik izgnancem (10) in ulična razstava o izgonu prebivalcev Posavja med drugo svetovno vojno. Na Trgu izgnancev je tudi nekdanji Frančiškanski samostan (11), v katerem danes deluje Gimnazija Brežice. Od tod seže pogled do romarske cerkve Sv. Roka (12), ki so ga kot zavetnika rokodelcev in obrtnikov nekdaj častili z velikim sejmom.

Namig: Nasproti Gimnazije Brežice je Ošterija Debeluh. Tu vas z vrhunsko kulinariko razvaja kuharski mojster Jure Tomič, nagrajen z mednarodnim Michelinovim gastronomskim priznanjem.

Med vrtovi do Vodovodnega stolpa

Po ogledu severnega dela mesta za kavarno Vrtnica zavijte levo in se sprehodite po ulici Stare pravde, ki poteka po trasi nekdanjega mestnega obzidja. Ostanki obzidja so vidni pri stavbi pošte. Na levi strani vas spremljajo vrtovi, ki so jih obdelovali meščani. Pred vami je Vodovodni stolp (13), že od daleč najbolj prepoznavna točka mesta. Z njim so v začetku 20. stoletja izboljšali mestno oskrbo z vodo. V parku med stolpom in občinsko stavbo, kjer je bila nekoč tržnica, so imeli Brežičani že pred drugo svetovno vojno zaklonišče.

Po najlepši ulici do dveh rek

Nadaljevanje poti po Ulici stare pravde vas pripelje do Gase (14) – dela ulice s strnjenim nizom obrtniških hiš, prizidanih na staro mestno obzidje, vidno ob hrbtnih stranicah vzdolž ulice. Gasa je za mnoge najlepši del mesta! Pripelje vas v senco stoletnih dreves mestnega parka (15). Po postanku v parku nadaljujte pot po drevoredu do železnega mostu (16). Sprehodite se po obnovljenem mostu, ki vodi čez dve reki, Krko in Savo, ki se sto metrov nižje združita. Na poti spoznavajte zanimivosti Brežic ter življenje z reko na uličnih panojih.

Namig: Če sprehod čez most podaljšate, pridete do Brežiškega jezera, drugega največjega akumulacijskega jezera v Sloveniji, ki mu domačini pravijo morje. Ob jezeru se usmerite proti Vrbini, poplavni ravnici nekdanjega okljuka Save. V nekdanjem gozdiču domujejo številne ptice.

Po zgodbe gradu z Viteško dvorano

Ko se vrnete z rečnega obrežja – bodisi po isti poti bodisi skozi topolov gozd v Vrbini – se odpravite v Grad Brežice – Posavski muzej Brežice (17). Še pred vstopom v grad vam tlakovni pas v tleh ob severovzhodnem stolpu gradu sporoča, kje je bil grajski obrambni zid povezan z mestnim obzidjem. V gradu si oglejte Viteško dvorano z izjemnimi baročnimi poslikavami ter razstave Posavskega muzeja Brežice (18), ki vas popeljejo po posavskih gričih in ravnicah – od prazgodovine do sodobnosti. Po doživetju vseh grajskih zgodb se odpravite nazaj na izhodišče vašega potepa mimo grajske kašče(18) in grajskega hleva (19).

Namig: Preden zapustite območje gradu, se ustavite v Yogurtlandii. Vtise s potepa po Brežicah strnite ob okušanju zmrznjenih jogurtov.

Odcep za potep

DO RAZGLEDA PO ČATEŽEVI ENERGIJSKI POTI

Že iz mestnega jedra je mogoče opaziti vzpetino s cerkvijo sv. Vida.  Šentvid (386 m) je priljubljena razgledna točka pohodnikov. Na 9 kilometrov dolgo pot iz mesta se odpravite mimo železnega mostu in sotočja Save in Krke. Ko prispete v Čatež ob Savi,  se usmerite na, s tablami označeno, Čateževo energijsko pot. Do vrha razgledne vzpetine vas pripelje prek 15 energijskih točk, ki jih radi obiskujejo tudi bosonogi pohodniki. Na vrhu je romanska cerkvica sv. Vida, kjer lahko pozvonite na zvon želja. Od cerkve je lep razgled na Krško–Brežiško polje,  na staro mestno jedro Brežic in na Brežiško jezero. Če pot nadaljujete proti vasi, se vam razpre tudi razgled na Terme Čatež, največje terme v Sloveniji.

Več informacij: TIC Brežice

www.discoverbrezice.com

1X

Mestna hiša

Poznobaročna Mestna hiša iz 18. stoletja, imenovana tudi magistrat, ima poudarjeno osrednjo os in kamnit portal z brežiškim grbom in letnico 1769. V nadstropju je atraktiven balkon s trebušasto baročno ograjo. Stavba ima arhitekturno zanimiv strešni nastavek s trikotnim čelom in naslikano uro v sredini. V hiši so v drugi polovici 19. stoletja delovali razni mestni uradi.

Cesta prvih borcev 22, T: 07 49 66 995

2X

Spominska plošča Radoslavu Jakobu Razlagu

Radoslav Jakob Razlag (1826–1880) je bil pisatelj, pesnik in politik. Leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v štajerski deželni zbor, leta 1871 pa je kot prvi Slovenec postal tudi deželni glavar Kranjske. V Brežicah je deloval kot odvetnik in kot oskrbnik brežiškega gradu. Leta 1869 je bil tudi med organizatorji in govorniki velikega tabora v Sevnici – enega od pomembnejših dogodkov taborskega gibanja, ki si je prizadevalo za Zedinjeno Slovenijo.

Cesta prvih borcev 22, T: 07 49 66 995

3X

Stara lekarna

Najstarejša ohranjena hiša v Brežicah z renesančno fasado ima na polkrožno oblikovanem portalu letnici 1641 in 1695. Na strehi je zanimivo uvit dimnik. V pritličju so trije polkrožno zaključeni trgovinski portali z neobaročnimi železnimi vratnicami. V polkrožni niši v nadstropju je Marijin kip iz 2. polovice 18. stoletja.

Cesta prvih borcev 15

4X

Hiše obrtnikov in trgovcev

Brežice so se razvijale ob živahni trgovski plovni poti po reki Savi. Slovele so kot pomembno sejemsko, trgovsko in obrtniško mest. Obrtniki so predstavljali večino mestnega prebivalstva. Trgovski pomen mesta se je začel krepiti v 18. stoletju. V mestu so prirejali živinske, prašičje, lesne in kramarske sejme. Brežičani so trgovali z najrazličnejšim blagom. Mnogi trgovci so imeli na nekdanjem okljuku reke Save svoja pristanišča.

Cesta prvih borcev

5X

Hiša družine Del Cott

Na kamnitem portalu hiše iz druge polovice 18. stoletja je ime trgovca Cott vklesano ob letnici 1782, na železnih polknih pa so začetnice njegovega imena ob letnici 1790. Družina Del Cott je imela v hiši trgovino. Leonhard Del Cott, ki se je v Brežice preselil iz Italije, si je pod hišo uredil skladiščne prostore za blago, prispelo po Savi, ki je tekla pod hišami na zahodni strani mesta. Del Cottovi so bili najbogatejša in najuglednejša družina tistega časa v Brežicah.

Cesta prvih borcev 23

6X

Župnijska cerkev Sv. Lovrenca

Poznobaročna cerkev s slikovito fasado, členjeno s pilastri, nišami in rozeto, zgrajena leta 1782, ima v notranjosti poslikave Tomaža Fantonija in Jakoba Brolla iz sredine 19. stoletja. Prezbiterij iz leta 1966 je delo Staneta Kregarja. V stranskih oltarjih sta sliki sv. Miklavža in sv. Florijana, v spomin na cerkvi sv. Miklavža in sv. Florijana, ki ju je uničila povodenj leta 1781. Poplave so izpodjedle tudi temelje stare župnijske cerkve, prvič omenjene leta 1297, ki je stala na nasprotni strani ulice.

Cesta prvih borcev 34

7X

Narodni dom

Slovenci, ki so se ob koncu 19. stoletja združevali v čitalnici, pevskem in tamburaškem zboru, ustanovili pa so tudi svojo posojilnico, so se zbirali na vrtu in v dvorani hotela Klembas. Leta 1904 so zgradbo nadgradili v dvonadstropnico s pridihom neorenesanse in secesije. Novi Narodni dom z veliko gostilniško sobo, s sobami za turiste, z veliko dvorano s stalnim odrom in vrtom, s steklenim salonom in verando je bil kulturno in politično središče brežiških Slovencev.

Cesta prvih borcev 39

8X

Nemški dom

Na severni strani nekdanjega mestnega obzidja je bilo leta 1904 v značilnem nemško-renesančnem slogu zgrajen Nemški dom, s hotelom Pri črnem orlu. V njem je do konca prve svetovne vojne delovala ponemčevalna organizacija, ki je prirejala koncerte, plese in druge prireditve. V začetku 20. stoletja so bili v zgradbi sodišče, pošta in davčna uprava. Zdaj je v njem sodišče, del pa je v zasebni lasti.

Cesta prvih borcev 48

9X

Severna mestna vrata

Brežice, ki imajo mestne pravice od leta 1353, so v 16. stoletju dobile novo, obsežnejše obzidje. Pomemben del obzidja z jarkom, širokim tudi do 30 metrov, so bila severna mestna vrata s podkletenim stolpom. Na mestnih vratih so nadzirali prihode in odhode ljudi, vozil, blaga in živali. Potek mestnega obzidja pri severnih vratih je mogoče videti na cesti pri Nemškem domu.

oznake v tlaku pred Nemškim domom, Cesta prvih borcev 48

10X

Spomenik izgnancem

Spomenik v obliki vodnjaka je posvečen umrlim v izgnanstvu med drugo svetovno vojno. Avtor spomenika, postavljenega leta 2001, je arhitekt Franc Filipčič. V bližini spomenika je ulična razstava, ki s fotografijami na panojih predstavlja dogajanje v času druge svetovne vojne, ko je bilo z območja med rekama Savo in Sotlo izgnanih okoli 37 tisoč ljudi oziroma 86 odstotkov prebivalcev.

Trg izgnancev

11X

Frančiškanski samostan – Gimnazija Brežice

Frančiškani so samostan so ob severnem mestnem obzidju zgradili v 17. stoletju in mu nato prizidali še baročno cerkev. Od leta 1699 so šolali dečke iz meščanskih družin, leta 1870 pa so začeli poučevati tudi prvi posvetni učitelji. Stavba samostana je bila prezidana po potresu leta 1917. Med drugo svetovno vojno so Nemci samostan razpustili, cerkev pa porušili. Po vojni je v stavbi začela delovati Gimnazija Brežice.

Trg izgnancev 14

12X

Cerkev svetega Roka

Romarska cerkev pred severnim vhodom v mesto sega v 17. stoletje. Posvečena je sv. Roku, priprošnjiku za kužne bolezni in zavetniku rokodelcev in obrtnikov. Romarji so prošnjam za zdravje dodajali voščene in lesene votivne predmete, pogosto v obliki rok. Pred drugo svetovno vojno so bile Brežice najbolj praznične 16. avgusta, na dan sv. Roka. Ta dan je bil vzdolž osrednje mestne ulice množično obiskan sejem s stojnicami, na katerih so prodajali različne obrtniške izdelke.

Cesta bratov Milavcev 2

13X

Vodovodni stolp

Kar 46 metrov visok stolp, najvidnejša mestna znamenitost, že od daleč vabi v Brežice. Zgrajen je bil leta 1914. Z osmerokotnim zbiralnikom vode na vrhu stolpa je zagotavljal ustrezen pritisk vode v vodovodnem omrežju. Stolp, grajen v romantičnem slogu nemške renesanse, ima lesene ornamente v obliki srca, ki naj bi častili ljubezen visokega avstro-ogrskega predstavnika do Brežičanke. Občina namerava stolp, ki od leta 1983 ne opravlja več svoje vloge, preurediti v razgledno točko, kjer spoznate tudi »zgodbe o vodi«.

Bizeljska cesta 4

14X

Gasa

Ulica obrtniških hiš povezuje Vodovodni stolp in grad Brežice. Hiše so gradili na nekdanjem vzhodnem mestnem obzidju iz 16. stoletja, ki je bilo tu visoko kar 6,6 metra in debelo skoraj 2 metra. Z zunanje strani je obzidje obdajal obrambni jarek. V hišah ob obzidju so v preteklih stoletjih delovali kovači, ključarji, lončarji, krojači, čevljarji, soboslikarji, urarji, mizarji, tesarji, mesarji, sedlarji, tapetniki. V ulici je bila od leta 1872 tudi prva brežiška javna bolnišnica.

Ulica stare pravde

15X

Mestni park

Družina Attems, ki je imela v lasti grad Brežice, je v 19. stoletju park pri gradu uredila po zgledu parkov angleškega krajinskega sloga. Sadike za zanimiva parkovna drevesa so prihajale iz drevesnice gradu Miramare pri Trstu. Najdebelejši drevesi v parku, z obsegom več kot 4 metre, sta javorolistna platana in tulipanovec. V parku so igrala za otroke, tu je tudi krajša učna pot. Na robu parka so naprave za fitnes na prostem.

med Dobovsko cesto in ulico Pod obzidjem

16X

Železni most

Železnobetonski most pred sotočjem Save in Krke, zgrajen leta 1906, je bil z dolžino 524 metrov med najdaljšimi v tedanji državi. Sestavljata ga dva železna mostova. Most čez reko Savo ima dva loka, most čez reko Krko pa enega. Na obeh koncih ga zaključuje secesijska zidna ograja. Za prehod mosta, ki je povezal Štajersko in Kranjsko, je bilo treba vse do druge svetovne vojne plačati mostnino. Most, obnovljen v letih 2020–21, je kulturni spomenik lokalnega pomena in izjemen tehnični dosežek tistega časa.

Prešernova cesta

17X

Grad Brežice

Prvotni grad iz 12. stoletja je bil v 16. stoletju večkrat poškodovan in požgan: najbolj leta 1515, ob največjem slovenskem kmečkem uporu. Leta 1529 so začeli gradnjo nove renesančne utrdbe s štirimi obrambnimi stolpi, dvema obzidjema, vodnim jarkom in dvižnim mostom. V 18. stoletju je plemiška družina Attems grad spremenila v bivalni dvorec. V njem je Viteška dvorana z edinstvenimi poslikavami z bogato mitološko vsebino. Poslikave na stopnišču prikazujejo pet čutov, s poslikavami v kapeli pa je ustvarjena prepričljiva iluzija prostora. Od leta 1949 v njem deluje Posavski muzej Brežice. Grad je spomenik državnega pomena.

Cesta prvih borcev 1, T: 07 466 05 17

18X

Posavski muzej

Muzej, ki v Gradu Brežice deluje že od leta 1949, predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni do danes. V gradu si poleg stalne arheološke in etnološke razstave lahko ogledate razstavo o kmečkih uporih in posavskih protestantih, o življenju premožnejših posavskih meščanov na prehodu iz 19. v 20. stoletje in o dogajanjih v novejši zgodovini Posavja. Ob obisku muzeja si lahko ogledate tudi slovito Viteško dvorano, stopnišče in kapelo.

Cesta prvih borcev 1, T: 07 466 05 17

19X

Grajska kašča

Na prostoru, kjer se kašča omenja že leta 1491, je sedanje mogočno poslopje grajske kašče zraslo v začetku 18. stoletja. V prvi polovici 19. stoletja je imela brežiška gospoščina v kašči tudi podzemne vinske kleti za vino, ki so ga zanje pridelovali viničarji na najboljših okoliških legah. Kašča v Brežicah je med najlepše ohranjenimi grajskimi kaščami v Sloveniji in je kulturni spomenik državnega pomena.

Cesta prvih borcev 4

20X

Grajski hlevi

Nekdanji grajski hlevi stojijo tam, kjer so bili hlevi zgrajeni že v 16. stoletju. Sredi 19. stoletja so stavbi na levi strani ulice imenovali Jahalna šola. V pritličju prve stavbe so bili hlevi, v katerih so redili konje za vprego ter za osebni in tovorni promet. Prostor s stebrišči in stropnimi oboki je zdaj dvorana Glasbene šole Brežice, ki deluje v tej zanimivi stavbi.

Cesta prvih borcev 5

  • 1Mestna hiša
  • 2Spominska plošča Radoslavu Jakobu Razlagu
  • 3Stara lekarna
  • 4Hiše obrtnikov in trgovcev
  • 5Hiša družine Del Cott
  • 6Župnijska cerkev Sv. Lovrenca
  • 7Narodni dom
  • 8Nemški dom
  • 9Severna mestna vrata
  • 10Spomenik izgnancem
  • 11Frančiškanski samostan – Gimnazija Brežice
  • 12Cerkev svetega Roka
  • 13Vodovodni stolp
  • 14Gasa
  • 15Mestni park
  • 16Železni most
  • 17Grad Brežice
  • 18Posavski muzej
  • 19Grajska kašča
  • 20Grajski hlevi

Celje

MESTO BREZČASNEGA VRVEŽA


Na mesto ob Savinji že stoletja zre mogočni Stari grad, vreden posebnega izleta, ogleda in doživetij. V mestu pod gradom Celjskih grofov, najpomembnejše plemiške rodbine s slovenskega ozemlja, lahko poleg zgodb o Celjskih odkrivate še mnoge druge svetovljane. Spoznajte edinstveno svetovno popotnico, izjemnega fotografa, različne mojstre. Vstopite v rimsko Celeio in v burno dobo na prelomu 19. In 20. stoletja.

Odkrivajte mesto z zvezdami v grbu. Sprehodite se ob reki in po mestnem gozdu.

Načrtujte potepe v okolico.

Sprehod po priporočeni poti opravite v 30-ih minutah. Posebnosti mesta se splača odkrivati več dni.

Pod zvezdami mogočnih celjskih grofov

Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico. Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta.

Na trgu velikih prihodov
Starodavna ulica za pogled v prihodnost
Do Plečnikovih stebrov in na tržnico
Med igrače in obrtnike
V mesto pod mestom
Na Muzejski trg in ob reko
Na Glavni trg in h Alfredu Nobelu
Mestna zvezda in svetovljanske sanje

Na trgu velikih prihodov

Ogled slikovitega mestnega jedra Celja začnite na Krekovem trgu. Z železniške postaje, ki je že od leta 1846 odlična izbira za prihod v mesto, se zazrite v mogočno neogotsko stavbo Celjskega doma (1), nekdaj družabno središče nemškega meščanstva in v zgradbo Celjske mestne hranilnice (2), zgrajene leta 1887 po vzoru dunajskega Henrikovega dvora.  Sprehodite se ob talni fontani in pozdravite Almo M. Karlin (3), najbolj svetovljansko Celjanko, ki se je leta 1919 sama odpravila na pot okoli sveta. Kip ob fontani jo predstavlja tako, kot da je pravkar z vlakom pripotovala nazaj v rodno mesto. 

Namig: Na Krekovem trgu je tudi Hotel Evropa, eden od najstarejših hotelov v mestu. Njegova kavarna je priljubljeno zbirališče Celjanov.  

(Pot od te do naslednje točke: 2 min) 

Starodavna ulica za pogled v prihodnost

Za hotelom zavijte desno v Gubčevo ulico, ki na svojevrsten način združuje različne čase mesta. Tu je ohranjena starokrščanska krstilnica (4), zgrajena ob koncu 4. ali v začetku 5. stoletja. Verjetno je bila del večjega cerkvenega kompleksa. Iz srednjeveških časov je v ulici ohranjen del mestnega obzidja, v prihodnost pa vas vabi Tehnopark (5), največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji. Vstopite in doživite znanost in tehniko na nov način!  V več nadstropjih na interaktiven način spoznavate naravne pojave, delovanje elektrike, zgradbo in delovanje človeškega telesa, »resničnost iluzij« in tehnološke izzive prihodnosti.  

(Priporočen čas za ogled: 90 min) (Pot od te do naslednje točke: 3 min) 

Do Plečnikovih stebrov in na tržnico

Z Gubčeve ulice nadaljujete pot na Cankarjevo ulico in zavijete levo. Na presečišču ulic zagledate Ljudsko posojilnico (6), najpomembnejšo stavbo iz časa med obema vojnama. Leta 1929 so jo zgradili po načrtih slovitega Jožeta Plečnika.  Ozrite se v stebriščne balkone in bronasto razpelo na strehi. Za lekarno nasproti hranilnice po ozki uličici zavijte na mestno tržnico (7). Tu ponudbo lokalnih svežih živil dopolnjuje zanimiva gostinska ponudba ob tržnem prostoru.  

V restavraciji Oštirka sledijo slovenski tradiciji in utripu narave, zato so jedi sezonsko obarvane, medtem ko v Konobi Dalmacija ponujajo bogat izbor ribjih jedi. V kolikor vam izlet ne dopušča veliko časa, se lahko poslužite restavracije WOK z okusno in pristno tajsko hrano in le to odnesete s seboj.

V gostilni in pivnici Stari pisker pa poleg ostale ponudbe izstopajo burgerji vseh vrst in velikosti, nabodala, hot dogi, sladice in še veliko več.  

(Pot od te do naslednje točke: 4 min) 

Med igrače in obrtnike

S tržnice zavijemo na Prešernovo ulico, kjer je najbolj opazna stavba Muzeja novejše zgodovine (8)  z balkonom, s katerega so meščane nagovarjali različni oblastniki. V muzeju se lahko sprehodite po ulici obrtnikov (9) in občasno spoznavate njihovo delo v živo, otroke pa tu navdušuje Hermanov brlog (10), edini otroški muzej v Sloveniji z brlogom, v katerem je več kot 400 igrač iz različnih preteklih dob. Po ogledu si v bližnji slaščičarni Zvezda privoščite mestno sladico – celjsko rol’co (11) ali pa se izključno s slovenskimi jedmi okrepčate v Kavarni Prešernova 15, od koder nadaljujete do Trga celjskih knezov, na katerem vas pozdravlja Josip Pelikan (12). Za izvirnim kipom tega izjemnega fotografa lahko vstopite v Likovni salon (13), kjer so na ogled razstave sodobne umetnosti.

Namig: V Celju je Pelikanov stekleni fotografski atelje iz leta 1899. Po predhodnem dogovoru se lahko v ateljeju z ohranjeno originalno fotografsko opremo še danes fotografirate – tudi v kostumih iz začetka 20. stoletja. Za obisk in doživetje se dogovorite v Muzeju novejše zgodovine. 

 (Priporočen čas za ogled: 60 min) (Pot od te do naslednje točke: 5 min) 

V mesto pod mestom

Trg celjskih knezov se širi ob stavbi Narodnega doma (14), v času potujčevanja pomemben simbol slovenstva in središče slovenskega meščanstva. Tik ob njem je srednjeveški Knežji dvor (15), nekdanja mestna rezidenca celjskih grofov. V zgradbi domuje Galerija sodobne umetnosti (16) in Pokrajinski muzej Celje (17). V dvoru je na ogled  razstava o vzponu in padcu dinastije Celjskih grofov, najlepša odkritja mesta pa vas čakajo v prostorih pod dvorcem. Tu je impozantno razstavišče Celeia – mesto pod mestom (18) – največja predstavitev cvetočega rimskega mesta z rekonstrukcijo glavne mestne ulice, z ostalinami mestnimi vilami in številnimi drugimi najdbami iz antičnega časa. 

(Priporočen čas za ogled: 60 min) (Pot od te do naslednje točke: 3 min) 

Na Muzejski trg in ob reko

Po poti s kamnitim tlakom prispete na Muzejski trg s Staro grofijo, ki s svojo mogočnostjo obvladuje južno veduto mesta. V njej je Pokrajinski muzej Celje (18), kjer si lahko med drugim ogledate znameniti Celjski strop in podrobneje spoznate popotovanje Alme M. Karlin okoli sveta. Po ogledu se skozi podhod mestne knjižnice ustavite ob reki Savinji. Od tu lahko občudujete razgled na Stari grad Celje (19). Po obrečnem sprehajališču se mimo hiš iz ohranjenega mestnega obzidja sprehodite do cerkve sv. Danijela (20) z gotsko kapelo Žalostne matere božje in kamnitim kipom Pieta. 

Namig: Po mostu čez Savinjo se lahko sprehodite v park in naprej v Mestni gozd z  edinstveno drevesno hišo, največjo v Sloveniji. Na poti do nje je tudi gozdno otroško igrišče, tu so različne gozdne učne poti. 

(Priporočen čas za ogled: 60 min) (Pot od te do naslednje točke: 15 min) 

Na Glavni trg in h Alfredu Nobelu

Na bližnji Glavni trg vas usmeri Marijin kip (21). Znamenje, postavljeno leta 1776, so meščani postavili tja, kjer je bil pred tem sramotilni steber za kaznovanje zločincev.  Nedaleč stran je v vogalu hiše kip Alfreda Nobela (22), ki ga je v Celje pripeljala – ljubezen. Na poti po slikovitem trgu se ustavite v Paviljonu za prezentacijo arheologije (23), kjer si lahko na izvirnem mestu ogledate ostanke rimske vile in srednjeveške mestne hiše.  V paviljonu deluje tudi Turistično informacijski center (24) s prodajalno mestnih spominkov.  

Mestna zvezda in svetovljanske sanje

Ko se vračate na izhodišče, se za hip ustavite na mestni zvezdi – stičišču glavnih mestnih ulic. Od tod vidite železniško postajo – vaš začetek potepa po mestu. Ko pridete znova do kipa Alme M. Karlin (4), si zaželite še ogleda drugačnih življenjskih prostorov. Po okrepčilu v bližnji Špagetariji & pizzeriji Koper  obiščite še Tropsko hišo (25) v Celjskem domu in spoznajte živali v petih različnih ekosistemih iz drugih predelov sveta. Sanjajte kot Celjani –  spoznavajte svet!

Odcep za potep

NA ŠMARTINSKO JEZERO

Potep po mestu slavne zgodovine nadaljujte v zeleni okolici. 6 kilometrov od mesta je Šmartinsko jezero s privlačnimi sprehajalnimi in učnimi potmi. Ena od njih vodi tudi čez pontonski most nad vodo. Na jezeru si lahko izposodite kajake in pedoline. Tu si lahko privoščite adrenalinsko izkušnjo wake vlečnice in skakalnice za akrobatske skoke v vodo. Jezero privlači ribiče, ki si tu obetajo rekordne ulove. Največji krap, ki so ga ujeli v jezeru, je tehtal kar 34,6 kg. 

 

Več informacij: TIC Celje 

www.visitcelje.eu 

1X

CELJSKI DOM

Na prelomu 19. in 20. stoletja, ko je bilo celjsko meščanstvo razdeljeno na slovenski in nemški del, so celjski Nemci postavili neogotsko središče svojega družabnega življenja. Nemška hiša, ki je prišlekom v mesto dajala vtis t. i. pranemškega mesta (urdeutsche Stadt), je bila že leta 1919, po prvi svetovni vojni, preimenovana v Celjski dom. V njem je delovalo več kulturnih društev. Dvorane celjskega doma gostijo različne prireditve. 

Krekov trg 3, T: 03 428 79 30 

2X

CELJSKA HRANILNICA

Neorenesančno palačo s podrobno izdelano fasado v osrednjem delu drugega nadstropja krasijo trikotna okenska čela. Načrt za palačo je po zgledu dunajskega Henrikovega dvora pripravil arhitekt Hans Fraueneder, zgradila pa jo je Celjska mestna hranilnica, ustanovljena leta 1864. Ta je bila prvi lastni denarni zavod mesta, ki se je po prihodu železnice hitro razvijal. V zgradbi še danes delujejo bančne ustanove. 

Krekov trg 6

3X

KIP ALME M. KARLIN

Celjanka Alma M. Karlin (18891950) je bila svetovna popotnica, pisateljica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja. V letih 19191927 je prepotovala vse celine sveta, le na Antarktiko ni stopila. Potovala je sama in se po poti preživljala s pisanjem, prevajanjem in poučevanjem. Po osmih letih se je s kovčkom v eni roki in pisalnim strojem Eriko v drugi roki z vlakom vrnila  v rodno mesto. Kip Alme Karlin je delo kiparja Vasilija Ćetkovića-Vaska. Življenje in delo Alme Karlin lahko spoznavate na razstavi v Pokrajinskem muzeju v Celju in v spominski hiši Alme M. Karlin v Pečovniku.  Več informacij: TIC Celje.

Krekov trg

4X

STAROKRŠČANSKA KRSTILNICA

Starokrščanska krstilnica s preloma 4. in 5. stoletja ima osmerokotni krstilni bazen. Krstilnica sodi med redke dokazane starokrščanske elemente poznoantičnih mestnih jeder v Sloveniji.

Gubčeva ulica

5X

  • 1CELJSKI DOM
  • 2CELJSKA HRANILNICA
  • 3KIP ALME M. KARLIN
  • 4STAROKRŠČANSKA KRSTILNICA
  • 5

Idrija

ŽIVOSREBRNO MESTO


Mesto svetovno pomembne dediščine UNESCO preseneča z rudnikom živega srebra, ročno klekljanimi idrijskimi čipkami in okusi slovitih idrijskih žlikrofov. Izjemna naravna in kulturna dediščina vabi v UNESCO Globalni Geopark Idrija in v mesto, polno samosvojih posebnosti.

Sprehod po priporočeni poti opravite v manj kot eni uri.

Ostanite dlje! Privoščite si doživetja Idrije in potepe v okolico UNESCO globalnega geoparka Idrija.

Od rudarjev do klekljaric, od kulture do nature

Sprehod po Idriji je potep po več kot 500-letni preteklosti rudarjenja, ki je pomembo zaznamovalo življenje v mestu in tudi izven njega. Raziskujte njegove znamenitosti. Spustite se tudi v podzemlje!

Prvo srečanje z Idrijo
Razkošje preteklosti
Od gradu do rudnika
Vznemirljivost pod zemljo
Trg rudarskega življenja
Med rudniškimi stanovanjskimi bloki
Žganje nenavadne kovine
Obisk v rudarski hiši
Prizorišče Škafarjeve legende
Nazaj na Mestni trg

Prvo srečanje z Idrijo

Krožno pot začnite v Centru za obiskovalce Geoparka Idrija (1), ki je v samem središču mesta. Razstava Zapisano v kamninah, ki si jo lahko ogledate tudi virtualno, vam bo odprla oči za vse posebnosti, ki vas čakajo na priporočeni poti.

Namig: V stavbi centra je bila nekoč gostilna Nebesa, daleč naokoli znana po slovitih idrijskih žlikrofih (2) – prvi slovenski jedi z evropsko zaščito tradicionalne posebnosti. Privoščite si jih v eni od idrijskih gostiln.

(Priporočen čas za ogled: 45 min. Za pot do naslednje točke potrebujete 2 min.)

Razkošje preteklosti

Od vhoda v Center za obiskovalce (1) pogled že pritegne mogočen grad. Do njegovega dvorišča vas pelje pot ob potoku Nikova.

Renesančni grad Gewerkenegg (3) nikoli ni bil domovanje graščakov. V njem so bila skladišča živega srebra in prostori rudniške uprave. Zdaj so v njem razstavljene zbirke Mestnega muzeja Idrija (4), ki predstavljajo preteklost mesta, rudnika in svetovno pomembno tehniško dediščino.

Tu je tudi razstava Z nitjo pisana zgodovina, ki predstavlja več kot 300-letno tradicijo izdelovanja klekljanih čipk na Idrijskem. Na grajskem dvorišču, kjer lahko opazujete elemente baročne obnove gradu, arkade in freske, je tudi studio, v katerem ustvarjajo idrijske čipke (5).

(Priporočen čas za ogled: 10 min, 60-90 min za ogled muzeja. Za pot do naslednje točke potrebujete 5 min.)

Od gradu do rudnika

Na drugi strani grajskega dvorišča se po stopnicah spustite do mostu z bližnjo kapelico Janeza Nepomuka (6).

Po poti ob Kosovelovi ulici pojdite mimo Scopollijeve hiše (7) z vodnjakom in kipom rudarja.

Kmalu boste pred seboj zagledali Šelštev (8) – mogočno belo stavbo iz 18. stoletja. V njej sta obnovljena rudniška prizivnica in interaktivni prikaz idrijske geološke dediščine.

Vznemirljivost pod zemljo

V stavbi Šelštev (8) je vhod v Antonijev rov (9), najstarejši del idrijskega rudnika in drugi najstarejši še ohranjenih rudniški vhod v Evropi. Izkopan je bil že leta 1500. Po njem so se rudarji 500 let spuščali v drugi največji rudnik živega srebra na svetu. V spremstvu vodnika in v soju jamskih svetilk se spustite tja, kjer vas poleg dragocene rude čaka tudi podzemna kapela, z malo sreče pa vas preseneti še rudniški škrat Perkmandlc.

(Priporočen čas za ogled: 10 min, 90 min za ogled Antonijevega rova. Za pot do naslednje točke potrebujete 1 min.)

Trg rudarskega življenja

V stavbi Šelštev (8) je vhod v Antonijev rov (9), najstarejši del idrijskega rudnika in drugi najstarejši še ohranjenih rudniški vhod v Evropi. Izkopan je bil že leta 1500. Po njem so se rudarji 500 let spuščali v drugi največji rudnik živega srebra na svetu. V spremstvu vodnika in v soju jamskih svetilk se spustite tja, kjer vas poleg dragocene rude čaka tudi podzemna kapela, z malo sreče pa vas preseneti še rudniški škrat Perkmandlc.

(Priporočen čas za ogled: 10 min, 90 min za ogled Antonijevega rova. Za pot do naslednje točke potrebujete 1 min.)

Med rudniškimi stanovanjskimi bloki

Z Mestnega trga se čez park usmerimo proti Lapajnetovi ulici in do mosta za pešce čez reko Idrijco (15), nato pa nadaljujemo pot mimo cerkve Sv. Jožefa delavca (16) do prhavzov (17) na Arkovi ulici. Prhavzi so značilni delavski večstanovanjski bloki, ki jih je na prelomu iz 19. v 20. stoletje gradil rudnik za svoje zaposlene. Tudi na Rudarski ulici je več značilnih rudarskih stanovanjskih hiš, saj je rudnik tedaj zaposloval več kot tisoč ljudi.

(Za pot do naslednje točke potrebujete 3 min.)

Žganje nenavadne kovine

Ko z Rudarske ulice zavijete na Arkovo ulico, prispete do Topilnice Hg (18). Tu spoznate pravi značaj živega srebra – edine kovine, ki je tekoča že pri sobni temperaturi. Po interaktivni predstavitvi tehnik žganja cinobaritne rude boste razumeli, kako so v Idriji v 500 letih delovanja rudnika lahko pridobili skoraj 150 tisoč ton te tekoče kovine. To je kar 13 odstotkov vsega pridobljenega živega srebra na svetu. Če bi ga hoteli spraviti v en sam prostor, bi zanj potrebovali Keopsovo piramido.

(Priporočen čas za ogled: 10 min, 60–90 min ogled razstav. Pot do naslednje točke: 10 min.)

Obisk v rudarski hiši

Na poti nazaj po prečkanju reke Idrijce zavijte na Rožno ulico in nato po Bazoviški ulici nadaljujte pot do Jaška Frančiške (19). V Mestnem muzeju Idrija si lahko po prehodnem dogovoru ogledate rudniške stroje in naprave. Med njimi je tudi eden največjih ohranjenih parnih strojev v Evropi.

V neposredni bližini je značilno visoka Rudarska hiša (20), prepoznali jo boste po strmi strehi. Po predhodnem dogovoru si v hiši lahko ogledate dom rudarske družine z avtentično opremo ter se pogovorite z rudarjevo ženo, ki vam bo pokazala tudi skrivnosti klekljanja.

(Priporočen čas za ogled: 5 min, ogled z vodnikom 45 min. Pot do naslednje točke: 2 min.)

Prizorišče Škafarjeve legende

Preden se vrnete na izhodišče, postojte še pri Cerkvi Sv. Trojice (21), zgrajeni leta 1500. Najstarejša idrijska cerkev je zgrajena na prizorišču legende o odkritju živega srebra v Idriji. Leta 1490 naj bi kmet Škafar tu ob nalivanju vode v škaf opazil nenavadno svetlikanje. Škaf, napolnjen s samorodnim živim srebrom, namesto z vodo, je bil tako težak, da ga ni mogel premakniti.

V bližini je še Meščanski čebelnjak (22), zgrajen že leta 1925 po naročilu Franca Lapajneta, znanega idrijskega trgovca s čipkami. Krasijo ga panjske končnice, porisane z motivi Idrije in idrijske dediščine.

Namig: Med dobrotami, ki se ponašajo s certifikatom Idrija izbrano, je tudi med. Med in drugi kulinarični ter rokodelski izdelki, označeni z nazivom Idrija izbrano, so na voljo v Centru za obiskovalce (1), kjer se lahko dogovorite tudi za degustacijo značilnih kulinaričnih posebnosti.

(Priporočen čas za ogled: 10 min. Pot do naslednje točke: 2 min.)

Nazaj na Mestni trg

Vrnite se na Mestni trg in si oglejte še monumentalno zgradbo Čipkarske šole (14), odprte leta 1876. Na Mestnem trgu lahko idrijsko čipkarstvo (5) spoznavate v več trgovinicah in studiih.

Namig: Načrtujte vrnitev v mesto v času Festivala idrijske čipke. WWW.FESTIVALIDRIJSKECIPKE.SI

Odcep za potep

DO DIVJEGA JEZERA

Iz centra Idrije je le 3 kilometre do nenavadnega jezera med stometrskimi prepadnimi stenami.

Na poti proti jezeru vas bo presenetila Idrijska kamšt – velika črpalna naprava na vodni pogon iz leta 1790. Njeno pogonsko kolo ima v premeru več kot 13 metrov. Nekoč je iz rudnika črpala jamsko vodo. Usmerite se na naravoslovno učno pot, ki vas bo ob rakah (vodnih kanalih) pripeljala do skrivnostnega Divjega jezera, prvega slovenskega muzeja v naravi. Vanj voda priteka iz strmo spuščajočega se rova, za sedaj raziskanega do globine kar 160 metrov.

Več informacij: TIC Idrija

www.visit-idrija.si

1X

CENTER ZA OBISKOVALCE GEOPARKA IDRIJA

Center je odlično izhodišče za raziskovanje Idrijskega. Na razstavo “Zapisano v kamninah”, ki je na ogled v Centru za obiskovalce, se lahko podate sami, z avdio vodičem, aplikacijo TeachOUT ali pa z vodniki interpretatorji, ki vas bodo popeljali na zanimivo, interaktivno popotovanje v geološko preteklost. Z maketami, modeli, eksponati, animacijami in video predstavitvami boste spoznali zgodbo o idrijskem nastanku ter se seznanili z našimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Razstava predstavlja izvrstno izhodišče, da se po njenem ogledu odločite, kam v naravo jo boste mahnili in kaj si boste ogledali. Po predhodnem dogovoru vam v Centru pripravijo tudi degustacijo lokalnih dobrot.

Prelovčeva 5, T: 05 37 43 916

2X

IDRIJSKI ŽLIKROFI

Idrijski žlikrofi so slovita idrijska specialiteta z nacionalno in evropsko oznako Zajamčena tradicionalna posebnost. Gre za posebno oblikovano jed iz rezančevega testa, polnjenega z nadevom iz kuhanega krompirja, čebule, ocvirkov ali zaseke ter majaronom. Besedilo, ki ga hrani Mestni muzej Idrija, pravi, da: „Idrijčanke prav v njih denejo vse svoje kuharsko znanje, ljubezen in hrepenenje.“ Tradicionalne idrijske boste našli pri večini gostinskih ponudnikov kot tudi v lokalnih trgovinah ter na tržnici.

3X

GRAD GEWERKENEGG

Idrijski žlikrofi so slovita idrijska specialiteta z nacionalno in evropsko oznako Zajamčena tradicionalna posebnost. Gre za posebno oblikovano jed iz rezančevega testa, polnjenega z nadevom iz kuhanega krompirja, čebule, ocvirkov ali zaseke ter majaronom. Besedilo, ki ga hrani Mestni muzej Idrija, pravi, da: „Idrijčanke prav v njih denejo vse svoje kuharsko znanje, ljubezen in hrepenenje.“ Tradicionalne idrijske boste našli pri večini gostinskih ponudnikov kot tudi v lokalnih trgovinah ter na tržnici.

Prelovčeva 9, T: 05 37 266 00

4X

MESTNI MUZEJ IDRIJA

Muzej mestno dediščino predstavlja na gradu Gewerkenegg, v Idrijski kamšti, v Idrijski rudarski hiši ter v tehniškem oddelku muzeja v Frančiškovem jašku. Razstave na gradu pripovedujejo pol tisočletja dolgo zgodbo Idrije in z rudarstvom povezanih tehniških dosežkov, povezave s španskim Almadénom, kjer je deloval največji rudnik živega srebra na svetu, ter zgodbe o posebnostih in prefinjenosti idrijske čipke.

Prelovčeva 9, T: 05 37 266 00

5X

IDRIJSKA ČIPKA

Idrija je od nekdaj veljala za pomembno središče klekljarskega znanja, od koder se je spretnost oblikovanja in izdelovanja čipkastih umetnin širila v širni svet. Idrijska čipka je bila prvič omenjena že leta 1696. Ob tradicionalnem znanju se danes v Idriji razvijajo novi pristopi in inovativni izdelki, ki čipko umeščajo v sodobne tokove mode in umetnostne obrti. V mestu deluje slovita Čipkarska šola, za ohranjanje dediščine skrbi tudi Društvo klekljaric idrijske čipke. Geografska označba »Idrijska čipka« jamči kakovost klekljane idrijske čipke s točno določenega območja, veščini klekljanja idrijske čipke pa je bila njena univerzalna vrednost priznana s skupnim vpisom enote »Klekljanje čipk v Sloveniji« na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

6X

KAPELICA JANEZA NEPOMUKA

Kapelica, posvečena sv. Janezu Nepomuku, se nahaja pod gradom, ob potoku Nikovi. Postavljena je v spomin na veliko poplavo leta 1525, ki je bila posledica plazu, do katerega je prišlo zaradi močnega potresa leta 1511. Današnjo podobo s kvadratnim tlorisom in majhnim stolpičem je kapelica dobila v času baroka.

Kosovelova ulica

7X

SCOPOLIJEVA HIŠA

Zgodovina hiše, imenovane po znamenitem naravoslovcu Antoniusu Scopoliju, prvem idrijskem zdravniku, sega v 18. stoletje. Sprva je bila last rudniškega upravitelja F. A. Steinberga, kasneje pa ordinacija in prebivališče rudniških zdravnikov. Med njimi je bil tudi Scopoli, ki je v Idriji služboval v letih 1754–1769. Gojil je različne vrste rastlin, ki jih je prinašal s svojih raziskovalnih poti in ustvaril delo Flora Carniolica (1760, 1772).

Kosovelova ulica 8

8X

ŠELŠTEV

Mogočna zgradba iz sredine 18. stoletja je na vhodu v rudnik služila kot prizivnica – kot prostor, kjer so se rudarji zglasili na delo. V nadstropju je leta 1787 začela obratovati ambulanta, v kateri so oskrbovali rudarje, zastrupljene z živim srebrom. Konec 19. stoletja so v stavbi uredili stanovanja za priseljene rudniške uslužbence. Od leta 1994 je Šelštev vhod v turistični rudnik.

Kosovelova ulica 3

9X

ANTONIJEV ROV

Najstarejši del idrijskega rudnika pod mestnimi ulicami skriva in odkriva neprecenljivo bogastvo, ki je 500 let poganjalo razvoj rudarskega mesta. Rov je bil izkopan leta 1500 in je najstarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi. V 300 metrov dolgem vstopnem rovu, ki je sprva podprt z lesom, nato pa obzidan z apnenčevimi bloki, je tudi kapelica Sv. Barbare. Obisk Antonijevega rova je nepozabno doživetje, primerno tudi za otroke.

Kosovelova ulica 3, T: 05 37 71 142

10X

BAROČNI VODNJAK

Najstarejši trg v Idriji se ponaša z baročnim vodnjakom, ki naj bi stal natanko na mestu odkritja živosrebrne rude. Na mestu, kjer je bila na dan sv. Ahacija (22. 6. 1508) odkrita bogata cinabaritna ruda, je dolga desetletja deloval Ahacijev jašek ali tudi »jašek sreče«. Kasneje so tam postavili baročni vodnjak. Tu je bilo pomembno delovišče, hkrati pa prostor, kjer so se ljudje srečevali, obhajali različna praznovanja in ob robu katerega so se nanizala pomembna kulturna in gospodarska poslopja.

Trg Sv. Ahacija

11X

FILMSKO GLEDALIŠČE IDRIJA – RUDNIŠKO GLEDALIŠČE

Idrijsko filmsko gledališče deluje v najstarejši ohranjeni gledališki stavbi na Slovenskem. Postavljena je bila okoli leta 1770 iz materiala, ki je ostal ob izgradnji bližnjega žitnega skladišča. Stavba baročne ovalne oblike s klasicističnim preddverjem je imela 17 lož, dvorana pa je sprejela do 300 obiskovalcev. Za program so skrbeli lokalni entuziasti in popotniški umetniki. Leta 1952 je bila stavba preurejena za prirejanje kinematografskih predstav, od leta 2001 je spomenik državnega pomena.

Trg Sv. Ahacija 5

12X

GALERIJA MAGAZIN IN MESTNA KNJIŽNICA – RUDNIŠKI MAGAZIN

V eni najstarejših baročnih stavb v Sloveniji je bilo skoraj poldrugo desetletje žitno skladišče. Tu so idrijski rudarji od leta 1764 do 1912 prejemali del plače v obliki žita in drugih živil. V Rudniškem magazinu danes delujejo Galerija Magazin, Mestna knjižnica in čitalnica ter Vojni muzej, ki si ga lahko ogledate ob predhodni najavi. Stavba je od leta 2001 spomenik državnega pomena.

Ulica Sv. Barbare 4-5

13X

MESTNA HIŠA

Idrijska mestna hiša je reprezentativna secesijska upravna palača, zgrajena leta 1898. V njej je danes sedež občinske uprave. Ob praznovanju bogate petstoletne rudarske preteklosti je bilo leta 1990 na steni preddverja nameščeno posvetilo idrijskim rudarjem, slikar Nande Rupnik pa je izdelal grafit po osnutku Ivana Seljaka Čopiča. Leta 1992 je bila z grafiti okrašena še sejna dvorana: Nande Rupnik je dekoracijo posvetil rudniškim tehničnim mojstrovinam, akademski slikar Rudi Skočir pa vsem generacijam idrijskih rudarjev.

Mestni trg 1

14X

REKA IDRIJCA

Na Idrijskem se reka Idrijca prebija skozi kratko in ozko sotesko Strug z zelo strmimi pobočji. Ob močnih padavinah jo napajajo številni kratki pritoki in več kraških izvirov. Njene vode s pomočjo jeza Kobila polnijo znamenite idrijske rake – kanale, po katerih so nekoč dovajali vodo za pogon rudniških črpalk. To območje je zavarovan krajinski park Zgornja Idrijca. Malo naprej teče reka skozi mesto Idrija. Tu se ji z leve strani pridruži potok Nikova.

15X

CERKEV SV. JOŽEFA DELAVCA IN CERKEV SV. BARBARE

Župnijska cerkev, zgrajena leta 1969, stoji na križišču idrijskih prometnic. Z njo so v Idriji nadomestili cerkev sv. Barbare, ki je bila ob koncu druge svetovne vojne močno poškodovana, ter pokopališko cerkev Sv. Križa, od katere je ostal zvonik. Sv. Barbara je zavetnica rudarjev, Sv. Jožef delavec pa je zaščitnik rokodelcev in obrtnikov.

Arkova 1

16X

PRHAVZI – RUDARSKA ULICA

Rudnik je za delavce gradil delavske kasarne, ki so tudi mlajšim rudarjem s slabšo plačo omogočile zdravo in poceni bivanje. Prvi prhavz – 12-stanovanjski delavski blok, ki je bil delno lesen, so zgradili leta 1872. V naslednjih desetletjih se mu je pridružilo še 14 dobro zidanih večjih stanovanjskih blokov in 10 manjših dvodružinskih delavskih hiš. Okoli leta 1900 je bila v teh stanovanjih nastanjena že tretjina rudniških delavcev.

17X

TOPILNICA Hg

Žganje rude se je skozi pet stoletij razvijalo od najpreprostejših kop v 16. stoletju do izpopolnjenih rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995. Topilnica Hg obsega končno postajo žičnice, separacijo, transportni trak, zbirni bunker s podajalnikom, rotacijsko peč in dimno komoro z dimovodom. V kompleksu je urejen sodoben center za obiskovalce, kjer lahko s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnovi Hg, spoznate in doživite pomen te edinstvene tekoče kovine.

Arkova ulica 50

18X

JAŠEK FRANČIŠKE

Jašek iz leta 1792 je služil za transport rudarjev in materiala do globine 272 metrov. V vhodni stavbi jaška Frančiške so razstavljeni rudniški stroji in naprave, ki deloma še vedno delujejo. Med njimi je tudi Kleyeva črpalka iz leta 1893, ki je petdeset let služila za črpanje jamske vode in je po znanih podatkih edina tovrstna ohranjena naprava na svetu.

Bazoviška ulica 2

19X

RUDARSKA HIŠA

Hiša je bila zgrajena ob koncu 18. in prenovljena v 19. stoletju. Zgradba, ki ima visok zatrep, tri nadstropja, pritličje in mansardo, je pretežno grajena iz lesa, le pritličje je kamnito. Obkrožajo jo zelenjavni vrtovi. Hiša pripoveduje zgodbo o življenju idrijskih rudarjev. Za ogled notranjosti se dogovorite v Mestnem muzeju Idrija.

Bazoviška ulica 4

20X

CERKEV SV. TROJICE

Najstarejša idrijska cerkev je zgrajena na mestu, kjer je leta 1490 po legendi škafar odkril živo srebro. Prvotno leseno cerkvico, postavljeno leta 1500, so pozneje pozidali. Prezbiterij krasijo živobarvni vitraži. V njih se kot zgovorni simboli pojavljajo ruda, rudarska špica (koničasto rudarsko orodje) in karbidovka (jamska svetilka).

Študentovska ulica

21X

MEŠČANSKI ČEBELNJAK

Čebelnjak, ki ga je v začetku 20. stoletja dal postaviti Franc Lapajne, velik trgovec s čipkami, se razlikuje od običajnih slovenskih čebelnjakov. Njegov osrednji del je razširjen in izdelan iz mrežastih oken. Družina Lapajne ga je uporabljala za sestanke in prijateljska druženja.

Ulica IX. korpusa, T: 05 37 43 916

22X

ČIPKARSKA ŠOLA IDRIJA

Nekdanja ljudska šola je bila po izgradnji leta 1876 ena največjih šolskih stavb na Slovenskem. V stavbi deluje Mednarodni center idrijske čipke in Čipkarska šola s stalno razstavo čipkarskih klekljanih mojstrovin. Šola že več kot 140 let neprekinjeno skrbi za prenašanje znanja, ohranjanje in razvoj veščine klekljanja.

Prelovčeva ulica 2, T: 05 37 34 570

  • 1CENTER ZA OBISKOVALCE GEOPARKA IDRIJA
  • 2IDRIJSKI ŽLIKROFI
  • 3GRAD GEWERKENEGG
  • 4MESTNI MUZEJ IDRIJA
  • 5IDRIJSKA ČIPKA
  • 6KAPELICA JANEZA NEPOMUKA
  • 7SCOPOLIJEVA HIŠA
  • 8ŠELŠTEV
  • 9ANTONIJEV ROV
  • 10BAROČNI VODNJAK
  • 11FILMSKO GLEDALIŠČE IDRIJA – RUDNIŠKO GLEDALIŠČE
  • 12GALERIJA MAGAZIN IN MESTNA KNJIŽNICA – RUDNIŠKI MAGAZIN
  • 13MESTNA HIŠA
  • 14REKA IDRIJCA
  • 15CERKEV SV. JOŽEFA DELAVCA IN CERKEV SV. BARBARE
  • 16PRHAVZI – RUDARSKA ULICA
  • 17TOPILNICA Hg
  • 18JAŠEK FRANČIŠKE
  • 19RUDARSKA HIŠA
  • 20CERKEV SV. TROJICE
  • 21MEŠČANSKI ČEBELNJAK
  • 22ČIPKARSKA ŠOLA IDRIJA

Jesenice

GORSKI UTRIP. JEKLENA VOLJA.


Odkrivajte zgodbe delavskih časov, tehniških in športnih dosežkov ter zanimive arhitekture.

Sprehod po priporočeni poti opravite v eni uri. Najavite se na oglede muzejskih zbirk in preživite lep dan v mestu pod Mežaklo, na sotočju Save Dolinke in potoka Ukova.

Po poteh fužinarjev, jeklarjev in železarjev

Mesto pod Karavankami, ki slovi po najboljšem jeklu na svetu, na pristen način ohranja dediščino nekdanjih fužinarjev in železarjev. Sprehodite se po njihovih sledeh v današnje središče mesta, v edinstveno fužinarsko naselbino in do športnega parka legendarnih hokejskih tekem.

Od Vile Čira Čara do umetnikov
Na trgu družabnega življenja
Čez mostove na Staro Savo
Prek reke do hokejskih zgodb
Zaključek ali nadaljevanje?

Od Vile Čira Čara do umetnikov

Nasproti železniške postaje je Turistično informacijski center Jesenice (1), kjer se lahko dogovorite za vodena doživetja mesta. Če želite mesto jeklarjev odkrivati sami, se po Cesti Maršala Tita odpravite do bližnje vile Valli (2). Zgradbo iz leta 1908 boste zaradi opazne arhitekture in dekorativne fasade takoj prepoznali. Jeseniški otroci jo imenujejo tudi Vila Čira Čara, saj jih spominja na pravljično domovanje Pike Nogavičke. V neposredni bližini vile je Razstavni salon Dolik (3) z razstavami del domačih in tujih umetnikov.

(Priporočen čas za oglede: Za po do naslednje točke potrebujete pol minute. )

Na trgu družabnega življenja

Pot mimo Gimnazije Jesenice (4), ene redkih ohranjenih secesijskih stavb v mestu, nas pripelje na trg Toneta Čufarja, ki je imenovan po slovenskem pesniku, pisatelju in dramatiku. Tu se na enem mestu srečujejo kultura, zabava, izobraževanje in prostočasne aktivnosti. Na trgu, ki ga poleti hladi vodna fontana, pozimi pa ga razsvetljujejo praznične luči, se vrstijo zanimive prireditve, kot je na primer aprilski festival znanstvene fantastike Meteorita. Tu so tudi knjižnica, kino in gledališče (5).

Namig: Na trgu se lahko okrepčate v gostilnici Chilli, ki slovi po mehiških specialitetah ali pa uživate v gledališki kavarni Cafe Tetaer z odlično izbiro pijač in sladoledov.

(Za pot do naslednje točke potrebujete 2 min.)

Čez mostove na Staro Savo

Ko prečkate Cesto železarjev, pojdite najprej čez jekleni most in nato še čez drugi, t. i. rdeči most. Kmalu zagledate dimnik, pomnik jeseniške železarne oz. jeseniške »fabr’ke«. Prispeli ste v muzejsko območje Stara Sava (6). Fužinarsko naselje s konca 17. stoletja preseneča z dediščino nekdanjega fužinarstva, s fužinarsko cerkvijo in delavskimi stanovanji. V Bucellini-Ruardovi graščini je Slovenski železarski muzej (7). Mimo rak – vodnih kanalov – prispemo do Kasarne (8), delavske večstanovanjske hiše iz 18. stoletja. V njej je stalna etnološka razstava z rekonstruiranim delavskim stanovanjem. Pot nadaljujte do Kolperna (9), nekdanjega skladišča oglja. V bližini je muzej na prostem z eksponati tehniške dediščine in s fotografsko galerijo Dela in poklicev v nekdanji Železarni Jesenice.

(Priporočen čas za oglede: po želji. Za pot do naslednje točke potrebujete 5 min.)

Prek reke do hokejskih zgodb

Ko se naužijete fužinarskih zgodb, se ob vodnih rakah odpravite do Hermanovega mostu (10)čez reko Savo Dolinko. Ko prečkate most, se po ulici heroja Verdnika odpravite do športnega parka Podmežakla, središča legendarnega jeseniškega hokeja (11). Na poti iz parka še enkrat prečkajte Savo Dolinko in se nato skozi železniški podhod usmerite do zanimivega gostišča Ejga (12), v katerem znana športnika na izviren način združujeta športne in kulinarične zgodbe.

Namig: V parku ob dvorani Podmežakla, namenjeni različnim športom, je vadbišče za fitnes na prostem. Tu je tudi izhodišče za kolesarsko pot do Kranjske Gore, priljubljenega turističnega kraja in športnega središča v Julijskih Alpah. Če se ozrete višje, je nad vami planota Mežakla. Na njej je urejeno razgledišče Špica, s katerega je izjemen razgled na Jesenice. Več informacij: TIC Jesenice.

(Priporočen čas za postanek: po želji. Za pot do naslednje točke potrebujete 7 min.)

Zaključek ali nadaljevanje?

Iz gostišča se lahko sprehodite nazaj do izhodišča in potep po Jesenicah zaključite na železniški postaji Jesenice (13), ki je ogleda vreden primer modernistične arhitekture.

Če vas mika dodatno spoznavanje fužinarske dediščine, se po Cesti maršala Tita odpravite naprej do Kosove graščine (14) – zanimivega fužinarskega gradu z razstaviščem za muzejske in likovne razstave. Nasproti Kosove graščine je Spominski park Jesenice (16), nad Kosovo graščino pa se začne urejena tematska pot Spomini starih Jesenic (15).

Odcep za potep

ČEZ UKOVO DO RAZGLEDOV NA MESTO

S trga Toneta Čufarja se po cesti Toneta Tomšiča usmerite proti stopnicam, ki vodijo do kopališča Ukova, kjer najpogumnejši uživajo v skokih v vodo z 10-metrskega stolpa. Levo od bazena se začne razgledna pot nad mestom. Lahkotni 20-minutni sprehod vas pripelje do cerkve Sv. Lenarta na Murovi – najstarejšem delu Jesenic. Cerkev, omenjena že leta 1460, velja za enega najlepših sakralnih objektov na tem območju. Zgrajena je bila v gotskem stilu, v 18. stoletju pa je dobila baročno okrasje.

Več informacij: TIC Jesenice.

https://turizem.jesenice.si/

1X

TIC – TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER JESENICE

V centru nasproti železniške postaje dobite vse informacije in navdihe za doživetja Jesenic. Tu se lahko oskrbite z vodniki, zemljevidi, brošurami in spominki.

Cesta maršala Tita, T: 04 586 31 78

2X

VILA VALLI

Vilo, zgrajeno leta 1908, je za svojo rabo načrtoval arhitekt Alberto Valli, po rodu iz Švice. Vila s secesijskim interierjem je v zasebni lasti, od zunaj pa lahko občudujete dekorativno fasado v kombinaciji eternita, kamnitih klesancev, opeke, ometov in lesenih elementov.

Cesta Maršala Tita 13

3X

LIKOVNI KLUB DOLIK

Kulturni utrip Jesenic že od konca druge svetovne vojne pestrijo lokalni likovni umetniki, združeni v Likovni klub Dolik. Od leta 1983 organizirajo različne razstave v t. i. Koželjevi hiši. Tu se predstavljajo ugledna umetniška imena tako iz Slovenije kot iz tujine, pogoste so skupinske razstave ljubiteljskih slikarjev. Ogled razstav je brezplačen.

Cesta maršala Tita 12, 041 31 77 35

4X

GIMNAZIJA JESENICE

Zgradba je bila po načrtih Rudolfa Petza zgrajena leta 1914. Po prvi svetovni vojni je bila v njej ljudska šola, od leta 1958 pa je namenjena srednješolskemu izobraževanju. Oglejte si rombaste štukaturne detajle na čelni fasadi. Dopolnjujejo jih plitvi reliefi z upodobitvami dečkov, ki simbolizirajo znanost.

Trg Toneta Čufarja 1

5X

GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA

Stavba, zgrajena leta 1930 kot Krekov prosvetni dom, je bila že ob nastanku namenjena kulturni dejavnosti. Od leta 1945 je v njej osrednje mestno gledališče. V zgradbi delujeta tudi Radio Triglav in dvorana kina Železar. Ljubiteljska gledališka dejavnost na Jesenicah ima že več kot 100-letno tradicijo. Zadnja desetletja so tu vsako leto Čufarjevi dnevi – veliki festival ljubiteljskih gledališč.

Trg Toneta Čufarja 4

6X

STARA SAVA

V starem centru mesta Jesenice je eno od najbolj zanimivih in najbolje ohranjenih fužinarskih naselij v Evropi. Na sotočju reke Save Dolinke in hudourniškega potoka Ukova so na relativno majhni površini ohranjeni bistveni elementi naselja, kakršno je bilo ob koncu 17. stoletja: graščina, cerkev, delavska stanovanjska hiša, plavž s pomožnimi obrati, rake in mlin. Trg, ki je zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena nacionalni kulturni spomenik. Tu si lahko ogledate več muzejskih zbirk.

Cesta Franceta Prešerna 45, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, T: 04 583 35 00

7X

SLOVENSKI ŽELEZARSKI MUZEJ V BUCELLENI-RUARDOVA GRAŠČINI

Bucelleni-Ruardova fužinarska graščina je bila zgrajena okoli leta 1538, baročne poudarke pa je dobila po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. V graščini sredi muzejskega območja Stara Sava Slovenski železarski muzej predstavlja pot železa od rude do jekla. Na ogled so makete plavžev, fužin, kuhanja oglja in Pantzove žičnice ter rekonstruirana kovačnica s kovaškim kladivom in drugim originalnim orodjem.

Cesta Franceta Prešerna 45, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, T: 04 583 35 00

8X

ETNOLOŠKA ZBIRKA V KASARNI

Kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj v Sloveniji. Etnološka razstava predstavlja bivalno kulturo in način življenja železarskih družin v preteklosti. V Kasarni je na ogled tudi rekonstruirano delavsko stanovanje iz obdobja tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja.

Cesta Franceta Prešerna 45, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, T: 04 583 35 00

9X

KOLPERN

Pokrito zračno skladišče za lesno oglje Sava je stalo tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes je namenjeno protokolarnim in kulturnim prireditvam.

Cesta Franceta Prešerna 45, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, T: 04 583 35 00

10X

HERMANOV MOST

Fužinar Leopold Ruard je blizu svoje graščine dal že leta 1824 postaviti verižni most čez reko Savo Dolinko. Most je bil močno poškodovan v poplavah leta 1851, ki so močno prizadele celotno savsko fužino. Nov most, dolg 32 metrov in širok 3 metre, je bil zgrajen leta 1904. Po njem so v fužino prihajali delavci z desnega brega Save. Most je povezoval občini Gorje in Jesenice. Po letu 1926, ko je povodenj odnesla most na Javorniku, se je promet čez most pri Hermanu zelo povečal in nastala je potreba po večjem mostu. Obnovitvena dela so potekala v letih 1930 in 1931. Leta 1962 je most dobil današnjo obliko.

Cesta Franceta Prešerna 38, Jesenice

11X

HOKEJ

Na senčni strani Jesenic, kjer se je led ohranjal dolgo v pomlad, so bile hokejske tekme priljubljene že pred drugo svetovno vojno. Leta 1954 je bilo tu zgrajeno prvo umetno drsališče v tedanji državi. Legendarni jeseniški hokejisti so do leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, osvojili 23 naslovov državnih prvakov. Dvorana je današnjo podobo dobila leta 2013, ko so Jesenice gostile del evropskega košarkaskega prvenstva. Ob večnamenski dvorani je športni park, v katerem so tudi zunanja igrišča za košarko, nogomet, tenis, atletiko.

Športni park in dvorana Podmežakla, Zavod za šport Jesenice, Ledarska 4, T: 04 5884 662

12X

GOSTIŠČE EJGA

Na mestu, kjer je bila že pred stoletjem gostilnica s prenočišči, danes goste pričakujeta športnika Alenka Dovžan, svetovno znana smučarka, in Edvin Karahodžič, nekdanji hokejist. V gostišču s pridihom železarske tradicije je na ogled zbirka predmetov iz njunih športnih dni. Gostišče slovi po izvrstni kulinariki in odličnih specialitetah.

Cesta maršala Tita 27, T: 041 686 858

13X

ŽELEZNIŠKA POSTAJA JESENICE

Velika in grandiozna postaja, odprta leta 1956, je delo arhitekta Stanislava Rohrmana. Zunanjost in vhodna avla sta bili v celoti obloženi s kamnitimi ploščami, stopnišča in podhod pa s keramičnimi ploščicami. Postajni kompleks okoli osrednje stavbe je bil kasneje preurejen. Pomembna pridobitev je bil železniški podhod, urejen leta 1966, ki je skupaj z mostom čez Savo povezal center mesta s Podmežaklo.

Cesta maršala Tita 17

14X

KOSOVA GRAŠČINA

Graščina, zgrajena leta 1521, je znana tudi kot stari belopeški grad in nad balkonskimi vrati ima še ohranjen grb belopeške gosposke. V 19. stoletju je trgovec Kos, po katerem je graščina poimenovana, zgradbo obnovil v klasicističnem slogu. V 20. stoletju so bili v graščini prostori ljudske šole, nato uradi, sodišče in zapori. V graščini je na ogled tudi ena večjih zbirka fosilov in kamnin v Sloveniji. Za ogled se najavite v Gornjesavskem muzeju Jesenice.

Cesta maršala Tita 64, Gornjesavski muzej Jesenice, T: 04 583 20 61

15X

SPOMINSKI PARK JESENICE

V parku z več kot 200 vrstami okrasnega drevja in grmovnic je še ohranjen zid z nagrobnimi ploščami z opuščenega pokopališča. Tu sta vojaška kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni in grobišče 42 borcev, padlih v drugi svetovni vojni. V parku je več kipov, posvečenih pomembnim Jeseničanom ter graditeljem karavanškega železniškega predora. Park, ki je zdaj priljubljena zelena oaza mesta, so po letu 1961 prostovoljno uredili ljubitelji hortikulture.

Cesta Cirila Tavčarja 1

16X

TEMATSKA POT SPOMINI STARIH JESENIC

Pot s sedmimi zanimivimi informativnimi tablami, na katerih so tudi pričevanja Jeseničanov, najstarejši del mesta, imenovan Murova. Sprehodite se do županovega gradiča, do korit, ki so bila nekdaj najpomembnejši vir oskrbe z vodo in do kajžarskih hiš z lesenim nadstropjem. Na svojem sprehodu boste odkrili številne zanimive zgodbe in se ustavili tudi pred rojstno hišo Toneta Čufarja.

Murova 1, Jesenice

  • 1TIC – TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER JESENICE
  • 2VILA VALLI
  • 3LIKOVNI KLUB DOLIK
  • 4GIMNAZIJA JESENICE
  • 5GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA
  • 6STARA SAVA
  • 7SLOVENSKI ŽELEZARSKI MUZEJ V BUCELLENI-RUARDOVA GRAŠČINI
  • 8ETNOLOŠKA ZBIRKA V KASARNI
  • 9KOLPERN
  • 10HERMANOV MOST
  • 11HOKEJ
  • 12GOSTIŠČE EJGA
  • 13ŽELEZNIŠKA POSTAJA JESENICE
  • 14KOSOVA GRAŠČINA
  • 15SPOMINSKI PARK JESENICE
  • 16TEMATSKA POT SPOMINI STARIH JESENIC

Kamnik

SREDNJEVEŠKO MESTO


Jože Plečnik, evropsko pomemben arhitekt samosvojega sloga, je bil v prejšnjem stoletju reden obiskovalec Kamnika, njegova dela pa lahko občudujemo tudi izven mestnega jedra. Oglejte si stvaritve, ki jih je najslavnejši slovenski arhitekt zapustil Kamniku.

Sprehod po priporočeni poti opravite v dobrih 40 minutah.

Podaljšajte si ga z doživetji in razgledi po okolici mesta.

Po poteh, kjer je Plečnik šel mimo

Odkrivajte Plečnikovo arhitekturo, simbole in posebnosti svečarstva s posebnimi navdihi.

Od mestnega vodnjaka do samostana
Od Plečnikove postaje do kašč
Po najlepši mestni ulici
Po svečo s Plečnikovim motivom

Od mestnega vodnjaka do samostana

Potep po mestu začnite na Glavnem trgu (1), kjer vas pozdravlja mestni vodnjak. Zazrite se v znano fasado v mestu, nato pa se odpravite proti cerkvi Svetega Jakoba in Frančiškanskem samostanu s kapelo Božjega groba (2). Ta kapela z obiljem simbolike velja za eno najznamenitejših Plečnikovih del.

(Priporočen čas za postanke: 15 minut. Za pot do naslednje točke potrebujete 1 minuto.)

Od Plečnikove postaje do kašč

Po Samostanski ulici se mimo parka Evropa odpravimo k železniški postaji Kamnik mesto (3), ki jo je zasnoval Plečnik z učenci. Pot se po Kolodvorski ulici nadaljuje do Zapric (4), kjer si lahko ogledate muzej na prostem s kaščami iz Tuhinjske doline in lapidarij. Z grajskega vrta je lep razgled na mesto.

(Priporočen čas za postanke: 20 minut. Za pot do naslednje točke potrebujete 15 minut.)

Po najlepši mestni ulici

Ko se z gradu spustite nazaj v mesto, se sprehodite po Šutni (5) – najlepši kamniški ulici, polni navdihov mestnih obrti. Ko pridete do rojstne hiše Rudolfa Maistra (6), si oglejte spominsko ploščo na fasadi, ki jo je oblikoval Jože Plečnik. Le nekaj metrov stran stoji cerkev sv. Marije brezmadežne (7), kjer lahko občudujete umetnine Jelovška, Metzingerja, Steleta in tudi Plečnika.

Namig: Potep dopolnite s kulinaričnim doživetjem. Ustavite se v gostilni Korobač, ki jo srečate na Šutni takoj po spustu z gradu. Gostilna je stičišče zgodovine, kulture in družbe s poudarkom na lokalnih posebnostih. Tu lahko poskusite lokalna piva in se posladkate z okusnimi veganskimi slaščicami.

(Priporočen čas za postanke: 45 minut. Za pot do naslednje točke potrebujete 15 minut.)

Po svečo s Plečnikovim motivom

Na koncu Šutne nadaljujte pot skozi Samčev predor nazaj na Glavni trg. Vstopite v Lectarjevo hišo (7), kjer je tudi arhitektura prilagojena beljenju čebeljega voska pod vplivom sončnih žarkov. Tu si lahko po predhodnem dogovoru izdelate sveči po Plečnikovem motivu ali pa izberete želeni svečarski izdelek iz ponudbe trgovinice.

(Priporočen čas za postanke: 15–90 minut.)

Odcep za potep

NA RAZSTAVO V MEKINJE

Iz mesta se lahko podate na približno 3-kilometrsko pot v Mekinje. V Mekinjskem samostanu je na ogled razstava o Plečnikovih delih, ki je pred leti gostovala na Japonskem.

Pot z Glavnega trga nadaljujte prek Maistrovega mostu, skozi park in nato zopet preko mostu, ki ga je zasnoval Jože Plečnik. Po Prašnikarjevem drevoredu in Cankarjevi cesti prispete v samostan, v katerem so najprej delovale klarise in kasneje sestre Uršulinke, ki so leta 2016 samostan podarile Občini Kamnik.

Več informacij: Javni zavod Mekinjski samostan

www.samostanmekinje.si

1X

GLAVNI TRG

Plečnik je načrt za ureditev glavnega trga v Kamniku in za preoblikovanje fasad izdelal leta 1953. Glavno fasado stavbe, ki gleda na Maistrovo ulico, odlikuje uporaba tehnike fugirnih kamnov. Pred stavbo je Plečnik načrtoval stebrno lopo, pod njo pa stenski vodnjak. Projekt je dokončal arhitekt Anton Bitenc. Oblikoval je vodnjak z dvema okroglima koritoma in s stebrom, na katerem so prepoznavni elementi Kamnika. Živalska koža simbolizira usnjarsko obrt, zobnik kovinarsko industrijo, nakovalo spominja na kovaštvo, tu pa je tudi znamenita kamniška majolika.

2X

CERKEV SV. JAKOBA IN FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN

V Frančiščkanskem samostanu, zgrajenem ob koncu 15. stoletja ob nekdanji gotski cerkvi Sv. Jakoba, je Kapela božjega groba – eno od zadnjih Plečnikovih del. Kapela v hodniku prezbiterija redovne cerkve je bila dokončana leta 1954. Kovinske lučke na stropu ustvarjajo videz zvezdnega neba. Tramovi na stropu oltarnega dela nakazujejo hlev oziroma Kristusove jasli, monolitni tabernakelj simbolizira Kristusov skalni grob.

Frančiškanski trg 2

3X

ŽELEZNIŠKA POSTAJA KAMNIK MESTO

Plečnik se je v Kamnik običajno pripeljal z vlakom, kjer so ga domačini počakali z vprego. Svoje sledi je pustil tudi na železniški postaji Kamnik mesto. Postajo, končano leta 1941, je načrtoval Plečnikov učenec Vinko Glanz. Plečnik naj bi na koncu obliko strehe in fasade iz kamna in opeke.

Kolodvorska 3

4X

GRAD ZAPRICE

Na manjši vzpetini nad mestom je bil že v 14. stoletju obrambni stolp, od leta 1550 pa je tu grad Zaprice – rezidencialni podeželski dvorec. V gradu domuje Medobčinski muzej Kamnik s stalnimi razstavami o zgodovini območja, ob gradu pa je že od leta 1968 muzej na prostem, ki predstavlja kmečka gospodarska poslopja (kašče, sušilnica sadja, drobilka za sadje, vodnjak) iz 18. in 19. stoletja. Najstarejša kašča je iz leta 1793. V njej je ohranjena tudi notranja oprema.

Medobčinski muzej Kamnik, Muzejska pot 3, T: 01 8317 662

5X

ŠUTNA

Srednjeveška naselbina južno od kamniškega Malega gradu je kot predmestje Kamnika prvič omenjena v 13. stoletju. Tedaj je bila na robu mestnega obzidja, danes pa je najlepši del mestnega jedra. Krasijo jo značilni izveski in druga obrtna znamenja. Šutna se zaključi s Samčevim prehodom, kjer je bil do leta 1882 klanec, ki ga je dal tedanji župan znižati. Stena prehoda je kulisa za občasne prireditve.

6X

ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAJSTRA

Rudolf Maister (1874–1934) je bil slovenski general, domoljub, pesnik in bibliofil. Življenjsko zgodbo generala, ki je imel ob koncu 1. svetovne vojne odločilno vlogo pri oblikovanju novih meja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, spoznajte z ogledom razstave v njegovi rojstni hiši. Na fasadi hiše je spominska plošča iz podpeškega kamna, ki jo je oblikoval Jože Plečnik. Ploščo so odkrili leta 1938.

Šutna 23, Medobčinski muzej Kamnik, T: 059 097 580

7X

CERKEV SV. MARIJE BREZMADEŽNE

Župnijska cerkev na Šutni, zgrajena leta 1734 na mestu prejšnjih cerkva, ima ločen gotski zvonik iz poznega srednjega veka. Župnijsko cerkev je dal zgraditi takratni duhovnik Maksimilijan Leopold Rasp. Načrte za izgradnjo je izdelal arhitekt Gregor Maček, poslikavo prezbiterija pa je naredil najboljši baročni freskant Franc Jelovšek. Plečnik je v cerkvi stari krstilnici vdihnil novo podobo. Načrte za prenovo je po arhitektovih zamislih naredila Plečnikova učenka Erna Tomšič.

Raspov prehod 2

8X

LECTARJEVA HIŠA

Lectarjevi, kakor se je tudi reklo družini Stele, se že več rodov ukvarjajo z izdelavo sveč in lectovih kruhkov. Delujejo v eni od najstarejših kamniških hiš z ohranjeno črno kuhinjo. Tu je tudi spominska družinska soba, za katero je načrte pripravil Jože Plečnik. Oprema je izdelana iz lesa in bogato dekorirana z reliefno ornamentiko. Prijateljevanje med arhitektom in svečarji je porodilo tudi idejo o krašenju sveč z odlitki voska iz kalupov za lectove kruhke. Steletovi še danes hranijo tudi načrte za krašenje sveč z barvastimi vzorci in napisi. Pri njih lahko kupite Plečnikove sveče.

Pax svečarna Stele, Glani trg 16, T: 01 831 16 84

  • 1GLAVNI TRG
  • 2CERKEV SV. JAKOBA IN FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN
  • 3ŽELEZNIŠKA POSTAJA KAMNIK MESTO
  • 4GRAD ZAPRICE
  • 5ŠUTNA
  • 6ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAJSTRA
  • 7CERKEV SV. MARIJE BREZMADEŽNE
  • 8LECTARJEVA HIŠA