NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
V središču Brežiške ravnine, kjer se ob sotočju Save in Krke prepletajo številne romantične pripovedi, odkrijte mesto, polno ljubezenskih zgodb in skritih kotičkov za zaljubljene. V Brežice vas že od daleč vabi visok Vodovodni stolp, območje pa slovi čarobnih razgledih in odličnih vinih.
Sprehod po priporočeni Poti ljubezni opravite v 90 minutah.
V mestu in okolici, kjer so tudi največje slovenske terme, najdete dovolj razlogov za daljši obisk!
Sprehodite se skozi staro mestno jedro in odkrijte deset znamenitosti, kjer ljubezenske zgodbe povezujejo zgodovino, arhitekturo in življenje mesta. Pot vodi mimo parka, Vodovodnega stolpa, gradu Brežice in drugih znamenitosti, ki skozi ljubezenske pripovedi razkrivajo dediščino Brežic. V bližini odkrijte tudi energijske točke poti do razgledov.
V senci stoletnih dreves se začne Pot ljubezni – kjer se narava in zgodovina prepletata v nešteto oblikah ljubezni. Svojo pot po ljubezenskih zgodbah Brežic začnite v Mestnem parku (1), ki ga je v 19. stoletju po zgledu angleškega krajinskega sloga oblikovala družina Attems, lastniki brežiškega gradu, že več kot 200 let ponuja prijetno zeleno oazo sredi mesta. Skrb za naravno in kulturno dediščino je tudi razlog, da so Brežice ponosna Slovenia Green Platinum destinacija.
Namig: Privoščite si kavo ali okrepčilo v MC klubu Brežice, ki tudi nosi zeleni znak Slovenia Green.
Drevored vas pripelje do železnobetonskega mostu (2), ki od leta 1906 povezuje bregova Save in Krke. Sava je bila skozi zgodovino pomembna meja in prometna pot, po kateri so splavarji prevažali les, žito, olje, železo in sol. Most je bil v času izgradnje tretji najdaljši v Avstro-Ogrski, danes pa se ponaša s secesijskimi ograjami in zanimivo zgodbo iz konca druge svetovne vojne, ko ga je pred uničenjem rešil pogumni župan Henrik Klabučar. Zanimivost: Leta 1986 je na mostu snemal akcijski prizor igralec Jackie Chan za film Božji oklep.
Namig: Če si želite po ogledu mostu oddahniti ob dobri hrani in razgledu na reki, se ustavite v Gostilni Pri Šefu, ki je le nekaj korakov stran. Če pa sprehod čez most podaljšate, pridete do Brežiškega jezera, drugega največjega akumulacijskega jezera v Sloveniji, ki mu domačini pravijo morje. Ob jezeru se usmerite proti Vrbini, poplavni ravnici nekdanjega okljuka Save. V nekdanjem gozdiču domujejo številne ptice.
Ko se vrnete z rečnega obrežja – bodisi po isti poti bodisi skozi topolov gozd v Vrbini – se odpravite v Grad Brežice (3). Še pred vstopom v grad vam tlakovni pas v tleh ob severovzhodnem stolpu gradu sporoča, kje je bil grajski obrambni zid povezan z mestnim obzidjem. V gradu si oglejte Viteško dvorano z izjemnimi baročnimi poslikavami in antično ljubezensko legendo o Piramu in Tisbi.
Oglejte si razstave Posavskega muzeja Brežice (4), ki vas popeljejo po posavskih gričih in ravnicah – od prazgodovine do sodobnosti. V grajskem objemu mnogi pari še danes izrečejo svoj »da«, utrjujoč vezi med starodavnimi zidovi.
Namig: Oglejte si tudi grajsko vinsko klet, kjer se v prijetnem ambientu prepletata zgodba vina in bogata posavska tradicija.
Iz gradu zavijte na Ulico stare pravdo ali Gaso (5), nekdanjo ulico obrtnikov in trgovcev, kjer so delovali kovači, čevljarji, lončarji in krojači. Danes vas pričaka klopca ljubezni, ki kar kliče po fotografiji. Nekaj korakov naprej vas pozdravi Grajska kašča (6), ena najlepše ohranjenih v Sloveniji, kjer je bilo žito nekoč zaklad blaginje. Na drugi strani ceste stojijo Grajski hlevi (7), danes dom Glasbene šole Brežice – nekoč pa prostor, kjer se je rojevala ljubezen do konj.
Namig: Za oddih so le nekaj korakov stran Picerija Huda., Yogurtlandia in kavarna Žagar.
Pot vodi do Mestne hiše (8), kjer na pročelju poiščite spominsko ploščo Radoslavu Jakobu Razlagu (9), pomembnemu kulturnemu in političnemu delavcu. Čez cesto stoji hiša družine Del Cott (10), ki se je v 18. stoletju iz Italije naselila v Brežice in mestu prinesla trgovski utrip. Med njenimi zidovi se je spletla tudi ganljiva otroška ljubezenska zgodba Karla in Evgenije – obljuba, dana v igri, se je po letih uresničila s poroko. Nadaljujte do župnijske cerkve sv. Lovrenca (11), zgrajene leta 1781 po hudi povodnji, ki je uničila prejšnjo cerkev na bregu Save. Delo stavbnega mojstra Janeza Nepomuka Fuchsa združuje elemente poznega baroka in romanskega sloga, nad vhodom pa vas pozdravi kip nadangela Gabrijela. Cerkev je prostor, kjer si pari že stoletja izrekajo večno zvestobo, hkrati pa hrani zgodbo svetnika, ki je s pogumom in vero postal simbol ljubezni do Boga.
Na glavni ulici stojita drug ob drugemu Narodni dom (12) in Nemški dom (13) – nekoč srčni utripi dveh različnih skupnosti. Narodni dom, odprt leta 1895, je bil kulturno in politično središče brežiških Slovencev, prostor koncertov, predstav in srečanj, ki so krepila narodno zavest. Le nekaj metrov stran je leta 1904 zrasel Nemški dom, zbirališče brežiških Nemcev in njihovih podpornikov, v katerem so gojili jezik, kulturo in običaje iz matične domovine.
Pred Nemško hišo vam pogled na tla razkrije drugo dobo mesta – tlakovan pas označuje potek mestnega obzidja in položaj nekdanjih severnih mestnih vrat (14). Na Trgu izgnancev stoji tudi spomenik izgnancem (15), posvečen vsem, ki so morali med drugo svetovno vojno zapustiti svoj dom, ne vedoč, ali se bodo kdaj vrnili.
Namig: V bližini se lahko ustavite v kavarni Vrtnica ali se prepustite kulinaričnemu razvajanju v Ošteriji Debeluh.
Nekdanji frančiškanski samostan (16), danes Gimnazija Brežice, priča o stoletjih izobraževanja v mestu. Že v 16. stoletju je bil tukaj prostor, kjer so dečki iz meščanskih družin pridobivali znanje, kasneje pa so pouk vodili frančiškani in posvetni učitelji. Stavba je skozi zgodovino doživela številne prezidave in danes ohranja del svoje preteklosti kot pomembna izobraževalna ustanova. Od tod pogled seže do romarske cerkve sv. Roka (17), ki je bila nekdaj zavetnica rokodelcev in obrtnikov. Na dan njenega godu so v Brežicah prirejali velik sejem, ki je privabljal obiskovalce od blizu in daleč.
Po ogledu severnega dela mesta lahko od kavarne Vrtnica zavijete levo in se sprehodite po ulici Stare pravde, ki poteka po trasi nekdanjega mestnega obzidja. Ostanki obzidja so še vedno vidni pri stavbi pošte, na levi pa vas spremljajo vrtovi, ki so jih nekoč obdelovali meščani. Pot vas pripelje do Vodovodnega stolpa (18), že od daleč najbolj prepoznavne točke mesta. Zgrajen leta 1914 za oskrbo z vodo ter visok 46 metrov, z osmerokotnim zaključkom na vrhu in okni v obliki osmih src, ki po legendi pripovedujejo zgodbo o neizpovedani ljubezni.
Namig: Danes v njem Posavski muzej Brežice ponuja interaktivno razstavo o vodi in njenem pomenu, z razgledne ploščadi pa lahko občudujete mesto in njegove zgodbe iz nove perspektive. Po tej poti se lahko tudi vrnete nazaj v mestno središče in sklenete svojo Pot ljubezni.
Namig: Povzpnite se na stolp ali si privoščite sladico v kavarni Vodovodni stolp.
DO RAZGLEDA PO ČATEŽEVI ENERGIJSKI POTI
Že iz mestnega jedra je mogoče opaziti vzpetino s cerkvijo sv. Vida. Šentvid (386 m) je priljubljena razgledna točka pohodnikov. Na 9 kilometrov dolgo pot iz mesta se odpravite mimo železnega mostu in sotočja Save in Krke. Ko prispete v Čatež ob Savi, se usmerite na, s tablami označeno, Čateževo energijsko pot. Do vrha razgledne vzpetine vas pripelje prek 15 energijskih točk, ki jih radi obiskujejo tudi bosonogi pohodniki. Na vrhu je romanska cerkvica sv. Vida, kjer lahko pozvonite na zvon želja. Od cerkve je lep razgled na Krško–Brežiško polje, na staro mestno jedro Brežic in na Brežiško jezero. Če pot nadaljujete proti vasi, se vam razpre tudi razgled na Terme Čatež, največje terme v Sloveniji.
Več informacij: TIC Čatež ob Savi
Družina Attems, ki je imela v lasti grad Brežice, je v 19. stoletju park pri gradu uredila po zgledu parkov angleškega krajinskega sloga. Sadike za zanimiva parkovna drevesa so prihajale iz drevesnice gradu Miramare pri Trstu. Najdebelejši drevesi v parku, z obsegom več kot 4 metre, sta javorolistna platana in tulipanovec. V parku so igrala za otroke, tu je tudi krajša učna pot. Na robu parka so naprave za fitnes na prostem.
med Dobovsko cesto in ulico Pod obzidjem
Železnobetonski most pred sotočjem Save in Krke, zgrajen leta 1906, je bil z dolžino 524 metrov med najdaljšimi v tedanji državi. Sestavljata ga dva železna mostova. Most čez reko Savo ima dva loka, most čez reko Krko pa enega. Na obeh koncih ga zaključuje secesijska zidna ograja. Za prehod mosta, ki je povezal Štajersko in Kranjsko, je bilo treba vse do druge svetovne vojne plačati mostnino. Most, obnovljen v letih 2020–21, je kulturni spomenik lokalnega pomena in izjemen tehnični dosežek tistega časa.
Prešernova cesta
Prvotni grad iz 12. stoletja je bil v 16. stoletju večkrat poškodovan in požgan: najbolj leta 1515, ob največjem slovenskem kmečkem uporu. Leta 1529 so začeli gradnjo nove renesančne utrdbe s štirimi obrambnimi stolpi, dvema obzidjema, vodnim jarkom in dvižnim mostom. V 18. stoletju je plemiška družina Attems grad spremenila v bivalni dvorec. V njem je Viteška dvorana z edinstvenimi poslikavami z bogato mitološko vsebino. Poslikave na stopnišču prikazujejo pet čutov, s poslikavami v kapeli pa je ustvarjena prepričljiva iluzija prostora. Od leta 1949 v njem deluje Posavski muzej Brežice. Grad je spomenik državnega pomena.
Cesta prvih borcev 1, T: 07 466 05 17
Muzej, ki v Gradu Brežice deluje že od leta 1949, predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni do danes. V gradu si poleg stalne arheološke in etnološke razstave lahko ogledate razstavo o kmečkih uporih in posavskih protestantih, o življenju premožnejših posavskih meščanov na prehodu iz 19. v 20. stoletje in o dogajanjih v novejši zgodovini Posavja. Ob obisku muzeja si lahko ogledate tudi slovito Viteško dvorano, stopnišče in kapelo.
Cesta prvih borcev 1, T: 07 466 05 17
Ulica obrtniških hiš povezuje Vodovodni stolp in grad Brežice. Hiše so gradili na nekdanjem vzhodnem mestnem obzidju iz 16. stoletja, ki je bilo tu visoko kar 6,6 metra in debelo skoraj 2 metra. Z zunanje strani je obzidje obdajal obrambni jarek. V hišah ob obzidju so v preteklih stoletjih delovali kovači, ključarji, lončarji, krojači, čevljarji, soboslikarji, urarji, mizarji, tesarji, mesarji, sedlarji, tapetniki. V ulici je bila od leta 1872 tudi prva brežiška javna bolnišnica.
Ulica stare pravde
Na prostoru, kjer se kašča omenja že leta 1491, je sedanje mogočno poslopje grajske kašče zraslo v začetku 18. stoletja. V prvi polovici 19. stoletja je imela brežiška gospoščina v kašči tudi podzemne vinske kleti za vino, ki so ga zanje pridelovali viničarji na najboljših okoliških legah. Kašča v Brežicah je med najlepše ohranjenimi grajskimi kaščami v Sloveniji in je kulturni spomenik državnega pomena.
Cesta prvih borcev 4
Nekdanji grajski hlevi stojijo tam, kjer so bili hlevi zgrajeni že v 16. stoletju. Sredi 19. stoletja so stavbi na levi strani ulice imenovali Jahalna šola. V pritličju prve stavbe so bili hlevi, v katerih so redili konje za vprego ter za osebni in tovorni promet. Prostor s stebrišči in stropnimi oboki je zdaj dvorana Glasbene šole Brežice, ki deluje v tej zanimivi stavbi.
Cesta prvih borcev 5
Poznobaročna Mestna hiša iz 18. stoletja, imenovana tudi magistrat, ima poudarjeno osrednjo os in kamnit portal z brežiškim grbom in letnico 1769. V nadstropju je atraktiven balkon s trebušasto baročno ograjo. Stavba ima arhitekturno zanimiv strešni nastavek s trikotnim čelom in naslikano uro v sredini. V hiši so v drugi polovici 19. stoletja delovali razni mestni uradi.
Cesta prvih borcev 22
Radoslav Jakob Razlag (1826–1880) je bil pisatelj, pesnik in politik. Leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v štajerski deželni zbor, leta 1871 pa je kot prvi Slovenec postal tudi deželni glavar Kranjske. V Brežicah je deloval kot odvetnik in kot oskrbnik brežiškega gradu. Leta 1869 je bil tudi med organizatorji in govorniki velikega tabora v Sevnici – enega od pomembnejših dogodkov taborskega gibanja, ki si je prizadevalo za Zedinjeno Slovenijo.
Cesta prvih borcev 22
Na kamnitem portalu hiše iz druge polovice 18. stoletja je ime trgovca Cott vklesano ob letnici 1782, na železnih polknih pa so začetnice njegovega imena ob letnici 1790. Družina Del Cott je imela v hiši trgovino. Leonhard Del Cott, ki se je v Brežice preselil iz Italije, si je pod hišo uredil skladiščne prostore za blago, prispelo po Savi, ki je tekla pod hišami na zahodni strani mesta. Del Cottovi so bili najbogatejša in najuglednejša družina tistega časa v Brežicah.
Cesta prvih borcev 23
Poznobaročna cerkev s slikovito fasado, členjeno s pilastri, nišami in rozeto, zgrajena leta 1782, ima v notranjosti poslikave Tomaža Fantonija in Jakoba Brolla iz sredine 19. stoletja. Prezbiterij iz leta 1966 je delo Staneta Kregarja. V stranskih oltarjih sta sliki sv. Miklavža in sv. Florijana, v spomin na cerkvi sv. Miklavža in sv. Florijana, ki ju je uničila povodenj leta 1781. Poplave so izpodjedle tudi temelje stare župnijske cerkve, prvič omenjene leta 1297, ki je stala na nasprotni strani ulice.
Cesta prvih borcev 34
Slovenci, ki so se ob koncu 19. stoletja združevali v čitalnici, pevskem in tamburaškem zboru, ustanovili pa so tudi svojo posojilnico, so se zbirali na vrtu in v dvorani hotela Klembas. Leta 1904 so zgradbo nadgradili v dvonadstropnico s pridihom neorenesanse in secesije. Novi Narodni dom z veliko gostilniško sobo, s sobami za turiste, z veliko dvorano s stalnim odrom in vrtom, s steklenim salonom in verando je bil kulturno in politično središče brežiških Slovencev.
Cesta prvih borcev 39
Na severni strani nekdanjega mestnega obzidja je bilo leta 1904 v značilnem nemško-renesančnem slogu zgrajen Nemški dom, s hotelom Pri črnem orlu. V njem je do konca prve svetovne vojne delovala ponemčevalna organizacija, ki je prirejala koncerte, plese in druge prireditve. V začetku 20. stoletja so bili v zgradbi sodišče, pošta in davčna uprava. Zdaj je v njem sodišče, del pa je v zasebni lasti.
Cesta prvih borcev 48
Brežice, ki imajo mestne pravice od leta 1353, so v 16. stoletju dobile novo, obsežnejše obzidje. Pomemben del obzidja z jarkom, širokim tudi do 30 metrov, so bila severna mestna vrata s podkletenim stolpom. Na mestnih vratih so nadzirali prihode in odhode ljudi, vozil, blaga in živali. Potek mestnega obzidja pri severnih vratih je mogoče videti na cesti pri Nemškem domu.
oznake v tlaku pred Nemškim domom, Cesta prvih borcev 48
Spomenik v obliki vodnjaka je posvečen umrlim v izgnanstvu med drugo svetovno vojno. Avtor spomenika, postavljenega leta 2001, je arhitekt Franc Filipčič. V bližini spomenika je ulična razstava, ki s fotografijami na panojih predstavlja dogajanje v času druge svetovne vojne, ko je bilo z območja med rekama Savo in Sotlo izgnanih okoli 37 tisoč ljudi oziroma 86 odstotkov prebivalcev.
Trg izgnancev
Frančiškani so samostan so ob severnem mestnem obzidju zgradili v 17. stoletju in mu nato prizidali še baročno cerkev. Od leta 1699 so šolali dečke iz meščanskih družin, leta 1870 pa so začeli poučevati tudi prvi posvetni učitelji. Stavba samostana je bila prezidana po potresu leta 1917. Med drugo svetovno vojno so Nemci samostan razpustili, cerkev pa porušili. Po vojni je v stavbi začela delovati Gimnazija Brežice.
Trg izgnancev 14
Romarska cerkev pred severnim vhodom v mesto sega v 17. stoletje. Posvečena je sv. Roku, priprošnjiku za kužne bolezni in zavetniku rokodelcev in obrtnikov. Romarji so prošnjam za zdravje dodajali voščene in lesene votivne predmete, pogosto v obliki rok. Pred drugo svetovno vojno so bile Brežice najbolj praznične 16. avgusta, na dan sv. Roka. Ta dan je bil vzdolž osrednje mestne ulice množično obiskan sejem s stojnicami, na katerih so prodajali različne obrtniške izdelke.
Cesta bratov Milavcev 2
Kar 46 metrov visok stolp, najvidnejša mestna znamenitost, že od daleč vabi v Brežice. Zgrajen je bil leta 1914. Z osmerokotnim zbiralnikom vode na vrhu stolpa je zagotavljal ustrezen pritisk vode v vodovodnem omrežju. Stolp, grajen v romantičnem slogu nemške renesanse, ima lesene ornamente v obliki srca, ki naj bi častili ljubezen visokega avstro-ogrskega predstavnika do Brežičanke. Danes stolp ponuja 8 notranjih etaž, dostopnih po stopnicah ali z dvigalom, in vodi obiskovalce skozi zgodbe o vodi. Najvišja točka se nahaja v nekdanjem vodohranu, preoblikovanem za 360-stopinjski pogled na mesto in okolico.
T: +386 40 671 118
Brežice so se razvijale ob živahni trgovski plovni poti po reki Savi. Slovele so kot pomembno sejemsko, trgovsko in obrtniško mest. Obrtniki so predstavljali večino mestnega prebivalstva. Trgovski pomen mesta se je začel krepiti v 18. stoletju. V mestu so prirejali živinske, prašičje, lesne in kramarske sejme. Brežičani so trgovali z najrazličnejšim blagom. Mnogi trgovci so imeli na nekdanjem okljuku reke Save svoja pristanišča.
Cesta prvih borcev
