Legenda o nastanku Kopra
Aegida, Capris, Capritana insula, Caput Ystriae, Justinopolis, Caput Histriae, Capo d’Istria, Capodistria, Koper, Kopar.
To je le nekaj imen, ki jih je v zadnjih dveh tisočletjih nosilo mesto Koper. Zadnja tri so italijanska, slovenska in hrvaška različica njegovega današnjega imena.
Nastanek Kopra in izvor njegovega prvotnega imena segata v pradavnino: Aegida je grško-tračansko ime, ki spominja na egido (ščit) grške boginje modrosti in znanja Atene. Po legendi naj bi se Atena hudo sprla s Pozejdonom in nato pred njegovim preganjanjem pobegnila prav v te kraje. Med spopadom obeh božanstev naj bi Atenin ščit, prevlečen s kozjo kožo, padel v morje, boginjino rotenje pa naj bi tako ganilo Zeusa, da je njeno egido spremenil v kleč. In če otok pogledate od daleč ali z višine, je prav zares podoben na morju počivajočemu ščitu.
Staro rimsko ime mesta, Capris, naj bi izhajalo iz dejstva, da so na otoku, kjer sprva ni bilo naselbine, redili koze. Po vsej verjetnosti so prav Rimljani prvi poselili del nizkega skalnatega otočka, na katerem je pozneje zrasel Koper.
Vendar pa sta že veliko stoletij pred tem na ustju reke Rižane, ob vznožju bližnjega griča Sermin, obstajala pristan in trgovsko središče, kjer je potekala izmenjava blaga in sužnjev, ki so prihajali s severa po kopnem in z juga po morju. Aegida utegne biti ime prav tega trgovskega vozlišča, ki ga je rimski zgodovinar Plinij Mlajši umestil med izliv Rižane in rimski municipij Parentium (Poreč). Kraj je bil popolnoma porimljanjen v 16. stoletju pr. n. št., ko je istrski polotok postal sestavni del Regio X – Venetia et Histria. To potrjujejo številne najdbe ostankov rimskih podeželskih vil (villa rustica) ter drugih arheoloških dokazov, odkritih na celotnem območju Sermina.
