blog / 5. Oktober 2023

Arheološka najdišča: Ko spregovorijo naši predniki

 

Arheološka najdišča v Sloveniji, vključno z zgodovinskimi mesti, so neverjetno bogata z najdbami, kar priča o zelo živahnem dogajanju v preteklih tisočletjih na našem ozemlju in pomembni geostrateški legi območja. Nekatere izmed najdb so izjemne tudi v svetovnem merilu. Bi znali našteti katero izmed njih?

Vsak gotovo pozna najbolj znano prazgodovinsko najdišče v Sloveniji – Potočko zijalko. Jamsko bivališče, staro približno 40 tisoč let, je z najdbami ostankov živali, kamnitih orodij, ognjišč in najstarejše šivanke na svetu zgovoren prikaz življenja ledenodobnega človeka. Ali pa paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco, imenovano Divje babe, na katerem so odkrili več kot 60 ostankov različnih živalskih vrst in svetovno atrakcijo, Neandertalčevo piščal, ki z ocenjeno starostjo približno 60 tisoč let velja za najstarejše glasbilo na svetu. Ali ste vedeli, da lahko nanjo zaigramo katerokoli, tudi najzahtevnejšo melodijo? Edinstvena najdba, hrani jo Narodni muzej Slovenije, dokazuje, da je bil neandertalec duhovno razvit človek, ki se je lahko prefinjeno umetniško izražal. Med ostanki koliščarskih naselij na Ljubljanskem barju, svetovne dediščine Unesca, pa so nepričakovano odkrili še en arheološki zaklad, 5200 let staro leseno kolo z osjo – najstarejše kadarkoli odkrito leseno kolo na svetu.

 

Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Foto: Andrej Peunik / MGML

Najstarejši novec na Slovenskem, čudovito okrašene situle, redek vojaški oklep in keltski bojni voz, odlično ohranjena dediščina rimskih naselbin … Tudi v zgodovinskih mestih Slovenije vas bodo navdušile edinstvene arheološke najdbe iz prazgodovine. Prisluhnite osupljivim zgodbam o življenju in navadah naših prednikov, o boju za obstanek in prevlado, pa tudi zgodbam o napredku in razcvetu. Morda izveste kaj več o sebi.

 

Najdeni predmeti

Medvedov zob iz mezolitika

Na potepu po zakraseli planoti Mežakli, ki se vzpenja nad Jesenicami, boste uživali v številnih naravnih in kulturnih znamenitostih, ena od njih pa je še posebej dragocena. Leta 1982 je namreč domačin, ljubiteljski arheolog Pavel Jamnik, v kratki votlini (spodmolu) z visoko previsno steno na vhodu odkril ostanke kamenodobnih obiskovalcev: zob rjavega medveda, kremenov odbitek, nekaj lusk kremena in koščeni izdelek, ki spominja na harpuno. Najdbe iz Jamnikovega spodmola so bile po analizi pripisane srednji kameni dobi ali mezolitiku, tj. obdobju pred približno 9000 do 6000 leti pr. n. št. Hrani jih Narodni muzej Slovenije.

 

Večtisočletno bogastvo Bele krajine

Bogata arheologija Bele krajine vedno znova preseneča, kar dokazujejo tudi najdbe v mestnem jedru Črnomlja, kot je poznoantični kovanec ali nedavno odkritje ostankov obrambnega stolpa v pritličju črnomaljskega gradu. Če stolp zaradi prenove gradu trenutno še ni na ogled, pa si zgodovino Črnomlja lahko ogledate v Mestni muzejski zbirki, ostanke prazgodovinske, antične in srednjeveške naselitve mesta pa tudi na razstavi Mesto pod mestom v Pastoralnem centru.

 

Kdo vse so bili prebivalci Bele krajine, še danes ni do potankosti znano, čeprav so pustili mnoge pomembne sledi. Najstarejše segajo v čas 5000 let pr. n. št., občudujete jih lahko na Metliškem gradu, v zbirki Arheološko bogastvo Bele krajine v Belokranjskem muzeju, ki je del celovite razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Med ogledom ne spreglejte razstavljenih železnodobnih predmetov v Podzemlju pri Metliki, med katerimi je bronasti šlem (čelade so bile zelo pomemben statusni simbol, rezervirane za najpremožnejše pokojnike) iz 4. st. pr. n. št. in tudi najstarejši pri nas odkriti zlatnik, novec Aleksandra Velikega (stater), iz prve polovice 3. st. pr. n. št. Pa še posebnost, ki bo navdušila najmlajše obiskovalce: za izbrane razstavljene predmete so naredili replike, ki se jih lahko dotaknete in tako začutite vez z našimi daljnimi predniki.

 

Nosorog in mamut

Najstarejša najdba v zbirkah Medobčinskega muzeja Kamnik je del čeljusti izumrlega pritlikavega nosoroga, ki je živel v času oligocena, torej pred približno 25 milijoni let. Malodane nepredstavljiva starost, kajne? Ne tako edinstveno, zato pa za radovedne množice, ki so leta 1938 prisostvovale izkopu v kamniškem naselju Nevlje, toliko bolj razburljivo je bilo odkritje okostja mamuta, ki je po današnjem Kamniku lomastil pred 15 do 20 tisoč leti. Znamenito okostje sicer hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, njegovo zgodbo pa lahko spoznate na stalni razstavi kamniškega muzeja Odsevi kamniških tisočletij, na kateri se med drugim seznanite z najdbami ostankov bivališča lovcev iz starejše kamene dobe, rimsko kuhinjo in celo sodarsko delavnico. Interaktivna razstava predstavlja tudi vsakdanje življenje na gradovih Kamnika, v preteklosti eni najpomembnejših trgovskih vozlišč v našem prostoru.

Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije

 

Od amfore do žare

V Pokrajinskem muzeju Koper vas v čas od rimske osvojitve Istrskega polotoka v 2. st. pr. n. št. popelje zanimiva stalna arheološka razstava, poimenovana Od amfore do žare. Amfore zato, ker je ta keramična posoda s koničastim dnom za prevoz olja, vina in drugih živil povezana z antiko in nepogrešljiv sopotnik razvoja rimskega gospodarstva, žare pa kot posode za shranjevanje pepela mrličev in vrste pokopa, razširjenega po vsem rimskem imperiju, vključno z Istro. Skozi tadva predmeta, ki simbolizirata svet živih in mrtvih, se vije pol tisočletna zgodba Kopra v rimski dobi, zanimiva tudi za najmlajše obiskovalce muzeja, ki na razstavi med drugim izvedo, s čim so si Rimljani svetili, kaj so jedli, kako so se oblačili in kako so si krajšali čas.

 

Najstarejše proso

Javorniku, vzpetini nad mestnim jedrom Raven na Koroškem, gre zasluga za nova spoznanja o zgodnji poselitvi Koroške. Delci lončenih posod, ki so jih pri izkopavanjih odkrili, namreč segajo v zgodnjo bakreno dobo, v čas med 4300 in 3900 pr. n. št., domnevajo pa, da Javornik skriva še marsikaj, kar potrjuje tudi nedavna osupljiva najdba vzorcev prosa. Najstarejši je s konca 14. oziroma 13. st. pr. n. št. in je obenem tudi najstarejši vzorec znanega prosa pri nas. Zrnca hrani Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.

Arheološko nahajališče Javornik, foto: Koroški pokrajinski muzej

V blesku kovinske oprave

Leta 2005 so na nekem vrtu v Kranju odkrili neprecenljivo najdbo: opremo vojščakov, pripadnikov elitne skupine, iz druge polovice 6. st. Tri najdbe, lamelna oklepa in kopjasto orožje, imenovano ango, so nekaj enkratnega ne samo v Evropi, marveč tudi globalno, saj je bilo tako dobro ohranjenih tovrstnih oklepov doslej najdenih le sedem. Najdeni artefakti pričajo o prisotnosti Frankov in močnem vplivu bizantinskega cesarstva, predvsem pa o izjemni strateški vlogi Karnija, predhodnika Kranja, v pozni antiki. Statusne simbole vojaške elite iz tega obdobja si lahko ogledate na stalni razstavi V blesku kovinske oprave v Gorenjskem muzeju, priporočamo pa tudi ogled zanimivega videoposnetka ali pa ogled časovnega traku v rovih pod Kranjem.

 


Vas zanima, kaj vse hranijo muzeji v zgodovinskih mestih? Preberite blog o naj muzejskih eksponatih.


Ohranjena arheološka najdišča

Rifnik in njegovi zakladi

Rifnik ni le mogočen hrib in priljubljena izletniška točka, na kateri vas pričaka čudovit razgled na Šentjur, je tudi mesto največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Danes so ostanki del urejenega arheološkega parka; ogledate si lahko temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami ter vodnjak. Najdbe z Rifnika, več kot 600 jih je, so na ogled v šentjurski mestni muzejski zbirki Rifnik in njegovi zakladi – razstava o večtisočletni zgodovini poselitve hriba vključuje tudi načine oblačenja. Pa še namig za družinsko zabavo: na Rifniku lahko v brezplačnem doživetju z malo raziskovanja najdete zaklad.

 

Na rimskem posestvu

Villa rustica je bila v rimskem obdobju značilno posestvo s kmečko hišo in gospodarskimi poslopji. Ostalin tovrstnih skupin objektov so na Slovenskem našli več, presenečeni so nanjo arheologi naleteli tudi med izkopavanji v vasi Mošnje v Radovljici. Pričakal jih je pravi zaklad: več kot 6000 različnih kosov orodja, nakita, novcev, keramike in drugih izkopanin iz obdobja od 1. do 4. st., med drugim celo sončna ura iz domačega tufa. Arheološko najdišče z ostanki gospodarskih in bivalnih objektov si lahko ogledate od blizu, če se odpravite po arheološki poti Mošnje.

 

Celjsko mesto pod mestom

Na stičišču pomembnih poti je na področju Celja med 1. st. pr. n. št. in 5. ali 6. st. cvetela naselbina, ki je bila kot Keleia sprva del keltskega ozemlja, nato kot Celeja rimske province Norik, nazadnje pa je bila priključena Ogleju. V kleti celjskega Knežjega dvora se pod površjem tiho in obenem mogočno razkrije največja razstava ostalin rimske Celeje in situ. Sprehodite se med ohranjenimi rimskimi freskami, marmornimi kipi, po impresivni tlakovani rimski cesti, ki je povezovala pomembne kraje od Akvileje do Emone in Petovione in skupaj z obcestnima jarkoma in pločnikoma meri kar 14 metrov. Razstava Celeia – mesto pod mestom Pokrajinskega muzeja Celje vam bo razkrila zgodbe o resnično bogati zgodovini Celja.


Odkrijte Celejo in mesto Celje v sklopu vodenega doživetja Čudesa Starega Rima v Celju, ki vključuje ogled razstave Mesto pod mestom, kavico in sladico v znani celjski kavarni.


Petoviona

Izjemno dediščino največje rimske naselbine na slovenskih tleh, rimske Petovione, srečate na Ptuju malodane na vsakem koraku. Arheološke ostaline so združene v Arheološkem parku Poetovio, med njimi ne spreglejte ptujskih simbolov: pet metrov visokega Orfejevega spomenika (nagrobnik rimskega veljaka, pozneje sramotilni kamen), mitrejev, povezanih s kultom čaščenja boga Mitre, najstarejšega lapidarija (rimskih spomenikov) na prostem pri nas, arheološkega najdišča Panorama (griča, pod katerim so varno »spravljeni« ostanki rimske četrti Petovione), rimskih peči za žganje tlakovcev, opek in posod … Posebna je tudi razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož Petovionski panteon, ki predstavlja raznolikost in velik pomen religije v antiki. Vsako leto v avgustu na Ptuju oživijo Rimske igre, s katerimi poskušajo čim bolj avtentično prikazati dva tisoč let stare rimske zgodbe.

Rimska peč


Doživite Petoviono v družbi legionarjev, obrtnikov in bogov in se preselite v preteklost.


Gomilna grobišča

Zlati nakit in žare

Ste že slišali za Sajevce? Mali zaselek na levem bregu Krke je pomembno prazgodovinsko gomilno grobišče. Prve gomile so popisali že raziskovalci v 19. st., poznejše raziskave pa so grobišče s skupno 22 gomilami zaradi načina pokopa in najdb v grobovih umestile v 7. st. pr. n. št., tj. v čas starejše železne dobe. Izmed najdenih predmetov je gotovo najlepše naglavno okrasje iz tanke zlate pločevine, ki so ga položili v grob premožne lepotice iz Sajov’c in je zaradi žlahtnosti kovine za tisto obdobje prava redkost v evropskem merilu. To pa ni edino najdišče v Kostanjevici na Krki, saj so tudi v vasi Dobe našli grobišče, v njih pa velike žare s sežganimi človeškimi ostanki, ki segajo v obdobje med pozno bronasto in začetkom železne dobe. Dragocene najdbe hranijo v Posavskem muzeju Brežice.

 

Mrtvaška postelja

V Slovenj Gradcu je več arheoloških najdišč, posebej zanimivi sta dve. Obsežno gomilno grobišče Legen šteje 89 gomil, ki razkrivajo način pokopa pomembnejših prebivalcev v času od sredine 8. do konca 7. st. pr. n. št. Pokojne so po smrti sežgali na grmadi, jih zagrebli v žaro, tej pa dodali različne predmete, preden so grobove zasuli z zemljo. Nekatere od predmetov lahko vidite v Sokličevi zbirki v Koroškem pokrajinskem muzeju. Ob vznožju grajskega hriba v naselju Stari trg pa je nekoč stala antična naselbina in poštna postaja Kolaciona (Colatio), ki je spadala pod Celejo. Del naselbine je tudi grobišče s kar nekaj arheološkimi biseri, kot so ostanki izjemno redke koščene mrtvaške postelje iz tretje četrtine 1. stoletja. Del grobišča je Arheološki park Colatio, nekaj najdb pa hrani Koroški pokrajinski muzej.

 

Keltski bojni voz

Na južnem robu mestnega jedra Brežic se na prodni terasi razteza obsežno grobišče iz časa mlajše železne dobe. Na najdišču, imenovanem Sejmišče, je bilo doslej odkritih 161 grobov, ki jih umeščamo v sredino 3. stoletja pr. n. št. in sredino 2. stoletja pr. n. št. Tam pokopani pokojniki pripadajo keltski skupnosti Tavriskov, ki so v mlajši železni dobi poseljevali osrednji in vzhodni del današnje Slovenije. Med bogato opremljenimi grobovi je približno tretjina bojevniških, eden izmed njih je še posebej razkošen in skrivnosten, saj je v njem poleg bojevnika pokopana tudi ženska, morda žrtvovana za obredni pokop. V grobovih so našli tudi bronasto stamnoidno situlo, starejšo od vseh preostalih najdb, in kovinske ostanke treh keltskih bojnih vozov; napredne keltske vojaške sile so bile strah in trepet celo za organizirane Rimljane. V Posavskem muzeju Brežice si lahko ogledate rekonstrukcijo keltskega bojnega voza, ki ni le zanimiv eksponat, temveč tudi pravo prevozno sredstvo.

 

Bogastvo s Kapiteljske njive

Na novomeškem hribu Marof, priljubljeni rekreativni točki Novomeščanov, že od 80. let 20. stoletja potekajo izkopavanja, ki so dala izjemne informacije o življenju v prvem tisočletju pr. n. št. Največje prazgodovinsko grobišče v Novem mestu, Kapiteljska njiva, ki obsega več kot 2000 grobov iz časa od 10. do 1. st. pr. n. št., ko je z železovo rudo bogata Dolenjska doživela razcvet, je razkrilo številne arheološke najdbe. Med njimi so seveda najbolj znane situle (bronaste figuralno okrašene posode za pijačo), ki veljajo za izredno umetniško stvaritev iz železne dobe, zaradi katerih Novemu mestu pravimo tudi mesto situl, pozornost pritegnejo še grški bronasti čeladi, jantar z jantarne poti, živopisne steklene ogrlice in zapestnice … Predmete, ki pripovedujejo zgodbe vse od prvega pojavljanja človeka v kameni dobi naprej, si lahko ogledate na stalni razstavi Arheološka podoba Dolenjske v Dolenjskem muzeju.

Novomeškim situlam, ki sodijo v vrh evropske kulturne dediščine, je posvečen tudi praznik situl.


Podajte se na zabavno odkrivanje izgubljenih predmetov v družbi halštatske kneginje – izberite doživetje Od železne dobe do današnjih zidanic, v katerem bo uživala vsa družina.


 

Prelistajte brošuro:


Vas zanimajo znamenitosti zgodovinskih mest Slovenije? Obiščite mesto na dan in med sprehodom odkrivajte njegove posebnosti.

Arheološka dediščina v zgodovinskih mestihZurück zu allen Beiträgen