NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
V središču Brežiške ravnine, koder je vodila trgovska pot med Štajersko in Kranjsko in kjer je tekla plovna pot po reki Savi, si oglejte mesto, polno zgodb o nekdanjih trgovcih in obrtnikih. V Brežice vas že od daleč vabi visok Vodovodni stolp, območje pa slovi po odličnih vinih.
Sprehod po priporočeni poti opravite v 90 minutah.
V mestu in okolici, kjer so tudi največje slovenske terme, najdete dovolj razlogov za daljši obisk!
Sprehodite se skozi čase grajskega življenja in trgovanja, zidanja obrtniških hiš ob mestnem obzidju in gradnje izjemnega železnega mostu čez dve reki. V bližini odkrijte energijske točke poti do razgledov.
Ogled starega mestnega jedra začnite pri Mestni hiši (1). Tu deluje Turistično informacijski center z vsemi informacijami in navdihi za vaše potepe po Brežicah in okolici, v trgovini z domačimi izdelki lahko začutite značaj mesta med Štajersko in Kranjsko, v vinoteki pa spoznate vina in penine Posavske vinorodne dežele. Na pročelju Mestne hiše lahko opazite spominsko ploščo, posvečeno Radoslavu Jakobu Razlagu (2), enemu od mož, ki so vplivali na življenje mesta ter Slovenije.
Ko se izpred mestne hiše ozrete proti gradu, pogled privabi stara lekarna (3), najstarejša ohranjena hiši v Brežicah. Poiščite letnico na njenem portalu! Ko se od nje sprehodite po glavni mestni ulici proti severu, opazujte hiše obrtnikov in trgovcev (4) z delovnimi prostori v pritličju. Ustavite se pri hiši družine Del Cott (5), eni od najbolj zanimivih meščanskih hiš v Brežicah. Na nasprotni strani ceste si oglejte župnijsko cerkev sv. Lovrenca (6) z rozeto v slikoviti fasadi in z znamenitimi freskami.
Na glavni brežiški ulici sta na začetku 20. stoletja med seboj tekmovali dve novi mogočni stavbi. Narodni dom (7), ki s prenovljeno podobo na zunaj ne razkriva svojega prvotnega pomena, je bil kulturno in politično središče brežiških Slovencev. Nekoliko naprej je na drugi strani ulice Nemški dom (8), v katerem so se tedaj zbirali brežiški Nemci. Pred Nemško hišo vam pogled na tla razkriva drugo dobo mesta. Tlakovci tu označujejo potek mestnega obzidja in položaj nekdanjih severnih mestnih vrat (9).
Namig: Privoščite si postanek v kavarni Vrtnica nasproti Narodnega doma ali pa se v bližnji restavraciji Splavar okrepčajte s kosilom, ki vključuje tudi značilne okuse Posavja.
Na trgu blizu Nemške hiše na novejšo dobo potujčevanja spominjata spomenik izgnancem (10) in ulična razstava o izgonu prebivalcev Posavja med drugo svetovno vojno. Na Trgu izgnancev je tudi nekdanji Frančiškanski samostan (11), v katerem danes deluje Gimnazija Brežice. Od tod seže pogled do romarske cerkve Sv. Roka (12), ki so ga kot zavetnika rokodelcev in obrtnikov nekdaj častili z velikim sejmom.
Namig: Nasproti Gimnazije Brežice je Ošterija Debeluh. Tu vas z vrhunsko kulinariko razvaja kuharski mojster Jure Tomič, nagrajen z mednarodnim Michelinovim gastronomskim priznanjem.
Po ogledu severnega dela mesta za kavarno Vrtnica zavijte levo in se sprehodite po ulici Stare pravde, ki poteka po trasi nekdanjega mestnega obzidja. Ostanki obzidja so vidni pri stavbi pošte. Na levi strani vas spremljajo vrtovi, ki so jih obdelovali meščani. Pred vami je Vodovodni stolp (13), že od daleč najbolj prepoznavna točka mesta. Z njim so v začetku 20. stoletja izboljšali mestno oskrbo z vodo. V parku med stolpom in občinsko stavbo, kjer je bila nekoč tržnica, so imeli Brežičani že pred drugo svetovno vojno zaklonišče.
Nadaljevanje poti po Ulici stare pravde vas pripelje do Gase (14) – dela ulice s strnjenim nizom obrtniških hiš, prizidanih na staro mestno obzidje, vidno ob hrbtnih stranicah vzdolž ulice. Gasa je za mnoge najlepši del mesta! Pripelje vas v senco stoletnih dreves mestnega parka (15). Po postanku v parku nadaljujte pot po drevoredu do železnega mostu (16). Sprehodite se po obnovljenem mostu, ki vodi čez dve reki, Krko in Savo, ki se sto metrov nižje združita. Na poti spoznavajte zanimivosti Brežic ter življenje z reko na uličnih panojih.
Namig: Če sprehod čez most podaljšate, pridete do Brežiškega jezera, drugega največjega akumulacijskega jezera v Sloveniji, ki mu domačini pravijo morje. Ob jezeru se usmerite proti Vrbini, poplavni ravnici nekdanjega okljuka Save. V nekdanjem gozdiču domujejo številne ptice.
Ko se vrnete z rečnega obrežja – bodisi po isti poti bodisi skozi topolov gozd v Vrbini – se odpravite v Grad Brežice – Posavski muzej Brežice (17). Še pred vstopom v grad vam tlakovni pas v tleh ob severovzhodnem stolpu gradu sporoča, kje je bil grajski obrambni zid povezan z mestnim obzidjem. V gradu si oglejte Viteško dvorano z izjemnimi baročnimi poslikavami ter razstave Posavskega muzeja Brežice (18), ki vas popeljejo po posavskih gričih in ravnicah – od prazgodovine do sodobnosti. Po doživetju vseh grajskih zgodb se odpravite nazaj na izhodišče vašega potepa mimo grajske kašče(18) in grajskega hleva (19).
Namig: Preden zapustite območje gradu, se ustavite v Yogurtlandii. Vtise s potepa po Brežicah strnite ob okušanju zmrznjenih jogurtov.
DO RAZGLEDA PO ČATEŽEVI ENERGIJSKI POTI
Že iz mestnega jedra je mogoče opaziti vzpetino s cerkvijo sv. Vida. Šentvid (386 m) je priljubljena razgledna točka pohodnikov. Na 9 kilometrov dolgo pot iz mesta se odpravite mimo železnega mostu in sotočja Save in Krke. Ko prispete v Čatež ob Savi, se usmerite na, s tablami označeno, Čateževo energijsko pot. Do vrha razgledne vzpetine vas pripelje prek 15 energijskih točk, ki jih radi obiskujejo tudi bosonogi pohodniki. Na vrhu je romanska cerkvica sv. Vida, kjer lahko pozvonite na zvon želja. Od cerkve je lep razgled na Krško–Brežiško polje, na staro mestno jedro Brežic in na Brežiško jezero. Če pot nadaljujete proti vasi, se vam razpre tudi razgled na Terme Čatež, največje terme v Sloveniji.
Več informacij: TIC Brežice
Poznobaročna Mestna hiša iz 18. stoletja, imenovana tudi magistrat, ima poudarjeno osrednjo os in kamnit portal z brežiškim grbom in letnico 1769. V nadstropju je atraktiven balkon s trebušasto baročno ograjo. Stavba ima arhitekturno zanimiv strešni nastavek s trikotnim čelom in naslikano uro v sredini. V hiši so v drugi polovici 19. stoletja delovali razni mestni uradi.
Cesta prvih borcev 22, T: 07 49 66 995
Radoslav Jakob Razlag (1826–1880) je bil pisatelj, pesnik in politik. Leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v štajerski deželni zbor, leta 1871 pa je kot prvi Slovenec postal tudi deželni glavar Kranjske. V Brežicah je deloval kot odvetnik in kot oskrbnik brežiškega gradu. Leta 1869 je bil tudi med organizatorji in govorniki velikega tabora v Sevnici – enega od pomembnejših dogodkov taborskega gibanja, ki si je prizadevalo za Zedinjeno Slovenijo.
Cesta prvih borcev 22, T: 07 49 66 995
Najstarejša ohranjena hiša v Brežicah z renesančno fasado ima na polkrožno oblikovanem portalu letnici 1641 in 1695. Na strehi je zanimivo uvit dimnik. V pritličju so trije polkrožno zaključeni trgovinski portali z neobaročnimi železnimi vratnicami. V polkrožni niši v nadstropju je Marijin kip iz 2. polovice 18. stoletja.
Cesta prvih borcev 15
Brežice so se razvijale ob živahni trgovski plovni poti po reki Savi. Slovele so kot pomembno sejemsko, trgovsko in obrtniško mest. Obrtniki so predstavljali večino mestnega prebivalstva. Trgovski pomen mesta se je začel krepiti v 18. stoletju. V mestu so prirejali živinske, prašičje, lesne in kramarske sejme. Brežičani so trgovali z najrazličnejšim blagom. Mnogi trgovci so imeli na nekdanjem okljuku reke Save svoja pristanišča.
Cesta prvih borcev
Na kamnitem portalu hiše iz druge polovice 18. stoletja je ime trgovca Cott vklesano ob letnici 1782, na železnih polknih pa so začetnice njegovega imena ob letnici 1790. Družina Del Cott je imela v hiši trgovino. Leonhard Del Cott, ki se je v Brežice preselil iz Italije, si je pod hišo uredil skladiščne prostore za blago, prispelo po Savi, ki je tekla pod hišami na zahodni strani mesta. Del Cottovi so bili najbogatejša in najuglednejša družina tistega časa v Brežicah.
Cesta prvih borcev 23
Poznobaročna cerkev s slikovito fasado, členjeno s pilastri, nišami in rozeto, zgrajena leta 1782, ima v notranjosti poslikave Tomaža Fantonija in Jakoba Brolla iz sredine 19. stoletja. Prezbiterij iz leta 1966 je delo Staneta Kregarja. V stranskih oltarjih sta sliki sv. Miklavža in sv. Florijana, v spomin na cerkvi sv. Miklavža in sv. Florijana, ki ju je uničila povodenj leta 1781. Poplave so izpodjedle tudi temelje stare župnijske cerkve, prvič omenjene leta 1297, ki je stala na nasprotni strani ulice.
Cesta prvih borcev 34
Slovenci, ki so se ob koncu 19. stoletja združevali v čitalnici, pevskem in tamburaškem zboru, ustanovili pa so tudi svojo posojilnico, so se zbirali na vrtu in v dvorani hotela Klembas. Leta 1904 so zgradbo nadgradili v dvonadstropnico s pridihom neorenesanse in secesije. Novi Narodni dom z veliko gostilniško sobo, s sobami za turiste, z veliko dvorano s stalnim odrom in vrtom, s steklenim salonom in verando je bil kulturno in politično središče brežiških Slovencev.
Cesta prvih borcev 39
Na severni strani nekdanjega mestnega obzidja je bilo leta 1904 v značilnem nemško-renesančnem slogu zgrajen Nemški dom, s hotelom Pri črnem orlu. V njem je do konca prve svetovne vojne delovala ponemčevalna organizacija, ki je prirejala koncerte, plese in druge prireditve. V začetku 20. stoletja so bili v zgradbi sodišče, pošta in davčna uprava. Zdaj je v njem sodišče, del pa je v zasebni lasti.
Cesta prvih borcev 48
Brežice, ki imajo mestne pravice od leta 1353, so v 16. stoletju dobile novo, obsežnejše obzidje. Pomemben del obzidja z jarkom, širokim tudi do 30 metrov, so bila severna mestna vrata s podkletenim stolpom. Na mestnih vratih so nadzirali prihode in odhode ljudi, vozil, blaga in živali. Potek mestnega obzidja pri severnih vratih je mogoče videti na cesti pri Nemškem domu.
oznake v tlaku pred Nemškim domom, Cesta prvih borcev 48
Spomenik v obliki vodnjaka je posvečen umrlim v izgnanstvu med drugo svetovno vojno. Avtor spomenika, postavljenega leta 2001, je arhitekt Franc Filipčič. V bližini spomenika je ulična razstava, ki s fotografijami na panojih predstavlja dogajanje v času druge svetovne vojne, ko je bilo z območja med rekama Savo in Sotlo izgnanih okoli 37 tisoč ljudi oziroma 86 odstotkov prebivalcev.
Trg izgnancev
Frančiškani so samostan so ob severnem mestnem obzidju zgradili v 17. stoletju in mu nato prizidali še baročno cerkev. Od leta 1699 so šolali dečke iz meščanskih družin, leta 1870 pa so začeli poučevati tudi prvi posvetni učitelji. Stavba samostana je bila prezidana po potresu leta 1917. Med drugo svetovno vojno so Nemci samostan razpustili, cerkev pa porušili. Po vojni je v stavbi začela delovati Gimnazija Brežice.
Trg izgnancev 14
Romarska cerkev pred severnim vhodom v mesto sega v 17. stoletje. Posvečena je sv. Roku, priprošnjiku za kužne bolezni in zavetniku rokodelcev in obrtnikov. Romarji so prošnjam za zdravje dodajali voščene in lesene votivne predmete, pogosto v obliki rok. Pred drugo svetovno vojno so bile Brežice najbolj praznične 16. avgusta, na dan sv. Roka. Ta dan je bil vzdolž osrednje mestne ulice množično obiskan sejem s stojnicami, na katerih so prodajali različne obrtniške izdelke.
Cesta bratov Milavcev 2
Kar 46 metrov visok stolp, najvidnejša mestna znamenitost, že od daleč vabi v Brežice. Zgrajen je bil leta 1914. Z osmerokotnim zbiralnikom vode na vrhu stolpa je zagotavljal ustrezen pritisk vode v vodovodnem omrežju. Stolp, grajen v romantičnem slogu nemške renesanse, ima lesene ornamente v obliki srca, ki naj bi častili ljubezen visokega avstro-ogrskega predstavnika do Brežičanke. Občina namerava stolp, ki od leta 1983 ne opravlja več svoje vloge, preurediti v razgledno točko, kjer spoznate tudi »zgodbe o vodi«.
Bizeljska cesta 4
Ulica obrtniških hiš povezuje Vodovodni stolp in grad Brežice. Hiše so gradili na nekdanjem vzhodnem mestnem obzidju iz 16. stoletja, ki je bilo tu visoko kar 6,6 metra in debelo skoraj 2 metra. Z zunanje strani je obzidje obdajal obrambni jarek. V hišah ob obzidju so v preteklih stoletjih delovali kovači, ključarji, lončarji, krojači, čevljarji, soboslikarji, urarji, mizarji, tesarji, mesarji, sedlarji, tapetniki. V ulici je bila od leta 1872 tudi prva brežiška javna bolnišnica.
Ulica stare pravde
Družina Attems, ki je imela v lasti grad Brežice, je v 19. stoletju park pri gradu uredila po zgledu parkov angleškega krajinskega sloga. Sadike za zanimiva parkovna drevesa so prihajale iz drevesnice gradu Miramare pri Trstu. Najdebelejši drevesi v parku, z obsegom več kot 4 metre, sta javorolistna platana in tulipanovec. V parku so igrala za otroke, tu je tudi krajša učna pot. Na robu parka so naprave za fitnes na prostem.
med Dobovsko cesto in ulico Pod obzidjem
Železnobetonski most pred sotočjem Save in Krke, zgrajen leta 1906, je bil z dolžino 524 metrov med najdaljšimi v tedanji državi. Sestavljata ga dva železna mostova. Most čez reko Savo ima dva loka, most čez reko Krko pa enega. Na obeh koncih ga zaključuje secesijska zidna ograja. Za prehod mosta, ki je povezal Štajersko in Kranjsko, je bilo treba vse do druge svetovne vojne plačati mostnino. Most, obnovljen v letih 2020–21, je kulturni spomenik lokalnega pomena in izjemen tehnični dosežek tistega časa.
Prešernova cesta
Prvotni grad iz 12. stoletja je bil v 16. stoletju večkrat poškodovan in požgan: najbolj leta 1515, ob največjem slovenskem kmečkem uporu. Leta 1529 so začeli gradnjo nove renesančne utrdbe s štirimi obrambnimi stolpi, dvema obzidjema, vodnim jarkom in dvižnim mostom. V 18. stoletju je plemiška družina Attems grad spremenila v bivalni dvorec. V njem je Viteška dvorana z edinstvenimi poslikavami z bogato mitološko vsebino. Poslikave na stopnišču prikazujejo pet čutov, s poslikavami v kapeli pa je ustvarjena prepričljiva iluzija prostora. Od leta 1949 v njem deluje Posavski muzej Brežice. Grad je spomenik državnega pomena.
Cesta prvih borcev 1, T: 07 466 05 17
Muzej, ki v Gradu Brežice deluje že od leta 1949, predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni do danes. V gradu si poleg stalne arheološke in etnološke razstave lahko ogledate razstavo o kmečkih uporih in posavskih protestantih, o življenju premožnejših posavskih meščanov na prehodu iz 19. v 20. stoletje in o dogajanjih v novejši zgodovini Posavja. Ob obisku muzeja si lahko ogledate tudi slovito Viteško dvorano, stopnišče in kapelo.
Cesta prvih borcev 1, T: 07 466 05 17
Na prostoru, kjer se kašča omenja že leta 1491, je sedanje mogočno poslopje grajske kašče zraslo v začetku 18. stoletja. V prvi polovici 19. stoletja je imela brežiška gospoščina v kašči tudi podzemne vinske kleti za vino, ki so ga zanje pridelovali viničarji na najboljših okoliških legah. Kašča v Brežicah je med najlepše ohranjenimi grajskimi kaščami v Sloveniji in je kulturni spomenik državnega pomena.
Cesta prvih borcev 4
Nekdanji grajski hlevi stojijo tam, kjer so bili hlevi zgrajeni že v 16. stoletju. Sredi 19. stoletja so stavbi na levi strani ulice imenovali Jahalna šola. V pritličju prve stavbe so bili hlevi, v katerih so redili konje za vprego ter za osebni in tovorni promet. Prostor s stebrišči in stropnimi oboki je zdaj dvorana Glasbene šole Brežice, ki deluje v tej zanimivi stavbi.
Cesta prvih borcev 5
