NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Središče samosvoje pokrajine med Gorjanci in reko Kolpo preseneti s kulturno in naravno dediščino. Mesto treh trgov, ki jih domačini imenujejo Plac, ponuja zgodbe o križnikih in misijonarjih, o velikih buditeljih naroda in o etnografskih posebnostih dežele, kjer so še danes ponosni na bele noše svojih folkloristov.
Sprehod po Metliki opravite v dveh urah.
Za potep po Beli krajini si vzemite dan ali dva.
Spoznavajte domačine in njihove legende. Preizkusite se v mestnih izzivih. Pojdite tja, kamor so oni hodili po vodo. Stopajte po poteh raznoterih ustvarjalcev in – gasilcev.
Ob izstopu iz Hiše dobrot se vaš pogled ustavi na mestni hiši (2). Približajte se ji in si oglejte metliški grb na stavbi. Z njim je povezana temačna legenda, ki jo pozna vsak domačin. Sprejmite izziv: ustavite mimoidočega in povprašajte, ali pozna to mestno legendo.
Priporočen čas za postanek: 3 minute
Od mestne hiše nadaljujte do Cerkve Sv. Nikolaja (3), prvič omenjene že leta 1334. Tu je dve leti služboval tudi pomemben kaplan, ki je iz Metlike odšel v Ameriko razširjat krščansko vero med Indijance. Kdo je bil? V cerkvi poiščite njegovo spominsko ploščo. Ob izhodu iz cerkve se ozrite v črn križ nad vhodnimi vrati. Vodi vas v 13. stoletje. Sledite njegovemu viteškemu značaju do Komende (4), ki so jo zgradili križniki, znani po belih oblačilih s črnim križem. V 12. in 13. stoletju, v času verskih vojn, je ta viteški red iz nemških dežel segel tudi na slovenska ozemlja. Oglejte si njegov grb. Kakšnega bi vi narisali zase?
Priporočen čas za postanke: 10 minut
Na tem mestu se obrnete in zavijete v prvo ulico desno (Na Obrh), ki meji na Ganglovo rojstno hišo (5). V njej sta se rodila kipar Alojz Gangl in njegov nečak, književnik in sokolski organizator Engelbert Gangl. Od tod se odpravite v dolino, s pogledom na potok, do učne poti Obrh (6). Pozorno poglejte, čigavi ostri zobje so tu vtisnili svoje sledi v drevesa. Združite ustvarjalne navdihe mesta in narave in si privoščite postanek pri didaktičnih igralih. Med drugim vas vabijo, da tu ustvarite svoj grb. Le nekaj minut hoje je pred vami in že vas čaka izvir potoka Obrh (7), kjer so ženske nekoč prale perilo z doma kuhanim milom in bukovim pepelom ter vrelo vodo, ki so jo grele v kotlu. Tik ob izviru potoka je tudi za vas pripravljen škaf za pranje.
Namig: Če ste sprejeli izziv in se na začetku poti opremili z navodili za Metliško pustolovščino, je zdaj čas, da uporabite kos blaga in milo iz nahrbtnika.
Priporočen čas za postanke: 30 minut
Na bližnjem Trgu svobode vas čaka Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča (10). Zakaj je muzej, ki predstavlja izjemno gasilsko dediščino Slovenije prav tu? Domačini se radi pošalijo, da zato, ker so Metliko že Turki sedemnajstkrat požgali. Sicer pa je bila v Metliki leta 1869 ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem.
Namig: Obisk muzeja si popestrite z gasilsko sliko in jo delite s prijatelji. Na družbenih omrežjih uporabite ključnike #belakrajina #metlika #sloveniahistorictowns.
Priporočen čas za ogled: 30 min
Blizu je Metliški grad (12), čigar dvorišče je najlepše prizorišče za mestne prireditve. V gradu, ki je bil prvič omenjen leta 1456, danes delujeta Belokranjski muzej (13) in Vinoteka Šturm (14). Tu je tudi turistično informativni center. Pri vhodu v grad so doprsni kipi ljudi, ki so prispevali k prepoznavnosti Bele Krajine. Med njimi je tudi kip pesnika Otona Župančiča (15).
Namig: Ob kipu Otona Zupančiča se spomnite kakšne od njegovih pesmi, ki ste se jo zagotovo učili v osnovni šoli. Posnemite si in objavo delite na družbenih omrežjih s ključniki #belakrajina #metlika #sloveniahistorictowns.
Zapustite metliške trge in se spustite do glavne ceste skozi Metliko, Ceste bratstva in enotnosti. Zavijte na levo in kmalu boste prišli do Kambičeve galerije (16). V zbirki del slovenskih ustvarjalcev so tudi dela impresionista Riharda Jakopiča ter kar 12 del Zorana Mušiča, enega svetovno najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev. Galerijo, vključno s hišo in umetniško zbirko, sta mestu podarila akademik prof. dr. Vinko Kambič, mednarodno uveljavljen zdravnik, in soproga Vilma Bukovec Kambič, operna pevka. Vstop v galerijo je brezplačen.
Namig: Drznite si pokazati svoje pevsko navdušenje. V čast primadoni Vilmi Bukovec Kambič zapojte približek operne arije sredi Metlike.
Priporočen čas za postanek: 20 minut
Ko prečkate cesto, se ozrite na levo v zvonik cerkve in hiše nad nekdanjim potokom Bojica. Nekaj metrov naprej boste v bregu na desni strani opazili edino hišo v Metliki, ki je krita s slamo. To je hiša Bare Juričine (17). Vašega kratkega postanka je vredna zato, ker je tipičen primer tradicionalne belokranjske arhitekture. Posebnega spoštovanja pa je vredna tudi zgodba njene prebivalke. Bara Juričina se je preživljala s prenašanjem vode iz Obrha k premožnim hišam v Metliki. Pomislite: bi zmogli? Večkrat na dan?
Po postanku znova prečkajte glavno cesto in se po mostu nad suho strugo Bojice vrnite k izhodišču vašega potepa: k Hiši dobrot Bele krajine (1).
Namig: Če ste na začetku potepa izbrali navodila za Metliško pustolovščino, vas za nagrado v Hiši dobrot čaka degustacija izbranih belokranjskih vin, najmlajše pa lokalno pridelani sok.
Priporočen čas za postanek: 5 minut
K REKI KOLPI
Reka Kolpa slovi kot najtoplejša in najčistejša slovenska reka, ki nudi obilo možnosti za športne aktivnosti na, ob in v reki. Vas mika adrenalinski spust z raftom? Miren sprehod ob bregovih reke? Kolpa vas vabi! Urejene kolesarske poti in pešpoti so odličen način za spoznavanje tako reke kot načina življenja ob Kolpi. Globoka rečna struga in igrivi valovi so raj za rafting. Čista voda in bogat ribji svet je razlog, da Kolpo obiskujejo ribiči. Mirnejši ravninski del omogoča prvovrstno doživetje vožnje s kanujem in SUP deskami, kopanja in plavanja. Mirna in topla reka v nižinskem delu dosega temperaturo 30 stopinj, žuboreča voda na slapovih pa nudi božansko masažo in sprostitev. V občini Metlika, v nižinskem delu reke, je urejenih več kampov. Tu najde počitek in sprostitev tako samotni posameznik kot cela družina. Tudi rekreativni športnik in oboževalec adrenalina tu doživita, kar si želita.
Hiša v starem mestnem jedru Metlike, ki je nekoč že bila trgovina, ponuja izbrane lokalne izdelke. Tu lahko izbirate med najboljšim, kar ponujajo lokalni vinarji , sadjarji, vrtnarji, čebelarji, zeliščarji in drugi pridelovalci belokranjskih dobrot.
Mestni trg 7, T: 07 363 60 55
Stavba iz leta 1869 ima pri strešni fasadi zidanih stolpičev opazen odlitek metliškega grba – gradu s krokarjema. Na zunanjem delu hiše je od leta 1928 vzidana spominska plošča v čast borcem, ki so padli med prvo svetovno vojno. V drugi svetovni vojni je bil v mestni hiši sedež narodnoosvobodilnega odbora.
Mestni trg 24
Cerkev je prvič omenjena leta 1334. Po požarih v času turških vpadov v 16. stoletju so zgradili novo. Po požaru na začetku 18. stoletja pa so, na njenih ostalinah, leta 1759 zgradili baročno cerkev po vzoru ljubljanske križniške cerkve. Križev pot v cerkvi je delo Josipa Egartnerja. Plačal in obesil ga je Friderik Irenej Baraga, kasnejši misijonar in škof med ameriškimi Indijanci, ki je kot kaplan služboval v Metliki v letih 1828–30.
Mestni trg 14
Strogo vojaško in hierarhično organizirani križniki s sedežem v Vzhodni Prusiji so v Belo krajino prišli kmalu po ustanovitvi. Komenda nemškega viteškega reda v Metliki je omenjena leta 1310, že leta 1350 pa se tu omenja tudi redovni špital. Križniki, ki so bili najprej vojščaki, so bili nato duhovniki in oskrbovalci bolnih. Metliška komenda, ki skupaj s sosednjo proštijo predstavlja enoten stavbni sestav, je bila pred drugo svetovno vojno hiralnica. Danes je v njej Dom počitka za starejše občane.
Mestni trg 16
Alojz Gangl (1859-1935) je še v času študija na Dunaju ustvaril prvi slovenski kip nacionalnega pomena. V bronu je upodobil Valentina Vodnika, pomembnega slovenskega razsvetljenca, ki so ga leta 1888 postavili pred tedanji ljubljanski licej. V Metliki pred pokopališčem stoji njegov ekspresionistični kip Kristus – osameli popotnik. Njegov nečak, Engelbert Gangl (1873-1950), je bil književnik, šolnik in sokolski organizator. Oba sta bila rojena v isti hiši v Metliki.
Mestni trg 19
Pot ob Obrhu, levem pritoku reke Kolpe, predstavlja bogato etnološko in naravovarstveno preteklost potoka in izvira pod obzidjem starega mestnega jedra Metlike. Pot do vira pitne vode za Metliko je dolga 200 metrov, na informativnih tablah ob poti pa je predstavljen podzemni in nadzemni sistem Obrha. Odpočijete si lahko na klopcah, mlajši obiskovalci pa se lahko zabavajo na otroških igralih.
Izvir Obrha, s katerega so nekdaj nosili pitno vodo v mesto, je bil pomembno stičišče, ob katerem so se ženske zbirale pri pranju. Perilo so prale tako, da so na dno škafa dale stare črepinje, jih prekrile z veliko rjuho ter kose perila zlagale drugega na drugega do vrha škafa. Na perilo so položile bukov pepel, zavezan v platnenih vrečicah. Škaf je imel ob strani luknjo, ki je bila zamašena s palico. V kotlu zavreto vodo so polivale po perilu v škafu ter pustile, da se ohladi. To so ponavljale, dokler ni bilo perilo oprano. Perišče je zdaj urejeno kot doživljajsko prizorišče s škafom.
Ivan Navratil (1825-1896) je bil slovenski jezikoslovec, narodopisec in urednik, ki je ustanovil prvi slovenski mladinski časopis – tednik Vedež. Zbiral je jezikovno etnološko gradivo iz Bele krajine ter svoja spoznanja primerjal in razlagal s pojavi od drugod. Ves čas si je tudi prizadeval za uveljavitev slovenskega knjižnega jezika. Anton Navratil (1832–1897) je bil ustanovitelj metliške čitalnice in kar 20 let njen predsednik. Oba sta se rodila v isti hiši v Metliki.
Partizanski trg 30
V Metliki so nekoč mladi na vuzemski (velikonočni) ponedeljek plesali in peli plese ter igre t. i. metliškega obredja. O tem je že leta 1849 pisal Ivan Navratil. Leta 1936 je bila v Metliki ustanovljena prva folklorna skupina. To dediščino od leta 1976 nadaljuje MFS Ivan Navratil, ki goji plese in pesmi celotne Bele krajine. Skupina je gostovala domala v vseh evropskih državah. Pod okriljem skupine deluje tamburaška zasedba, ki plesalce spremlja na nastopih.
Muzej, ustanovljen leta 1969, ob praznovanju 100-letnice organiziranega gasilstva na Slovenskem z ohranjenimi uniformami, čeladami, sekiricami in drugim gasilskim orodjem predstavlja čas pred prvo svetovno vojno. V muzeju, imenovanem po dolgoletnem predsedniku gasilske zveze Slovenije, je razstavljena nekdanja gasilska tehnika na štirikolesnih vprežnih vozovih, v paviljonu ob stavbi pa so razstavljene številne ročne gasilne brizgalne. Najstarejša je iz leta 1836.
Trg svobode 5, T:
Metliški grad stoji na najvišji točki pomola med potokoma Obrh in Bojica. Srednjeveške listine ga prvič omenjajo leta 1338, verjetno pa je njegova zasnova precej starejša. V notranjosti grajske stavbe je prostorno dvorišče, ki ga obdajajo arkade. Grad je imel pomembno obrambno vlogo v času turških vpadov v 15. in 16. stoletju. Po požarih leta 1705 in 1790 je nekdanja trdnjava dobila videz mestne rezidence.
Trg svobode 4
Stalna razstava v metliškem gradu predstavlja Belo krajino od prazgodovine do sredine 20. stoletja z arheološko zbirko z najdbami iz najstarejših časov, s kulturnozgodovinsko zbirko, ki prikazuje čas od nastanka mest v 14. stoletju do Ilirskih provinc, in z etnološko zbirko o »Belih Kranjcih«, ki so bili znani po svoji beli noši. Zbirka novejše zgodovine opozarja na najpomembnejše dogodke v prvi polovici 20. stoletja, med katerimi izstopa čas med drugo svetovno vojno, ko je bilo med Kolpo in Gorjanci edinstveno svobodno partizansko ozemlje.
Metliški grad, Trg svobode 4, T: 07 306 33 70
V vinoteki v pritličju Metliškega gradu lahko okušate najrazličnejša vina: bela, rdeča ali roze, mladostna ali zrela, suha ali sladka, mirna ali peneča. Grozdje za odlična vina Šturm raste na družinskem posestvu v bližnjih Vidošičih, le nekaj kilometrov od centra Metlike.
Grajska klet, Trg svobode 4, T: 031 632 470
Oton Župančič (1878–1949), rojen v belokranjski vasi Vinica, je v času svojega življenja užival sloves največjega živečega slovenskega pesnika. Bil je predsednik Društva slovenskih književnikov, prvi predsednik slovenskega PEN in eden od prvih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegov doprsni kip je leta 1978 postavilo Belokranjsko muzejsko društvo, izdelal ga je akademski kipar Zdenko Kalin. V Vinici si lahko v njegovi rojstni hiši ogledate muzejsko zbirko o belokranjskem mojstru besed.
Zbirko nacionalnega pomena, ki sta jo Metliki leta 2003 podarila zakonca Kambič, sestavljajo kulturnozgodovinski predmeti (slike na steklo, pohištvo, ure, svetila, umetnoobrtni izdelki) in likovna dela različnih slovenskih umetnikov: od generacije realistov in impresionistov do zdaj živečih ustvarjalcev. V hiši je tudi zbirka, posvečena donatorjema – dr. Vinku Kambiču in operni pevki Vilmi Bukovec Kambič.
Cesta bratstva in enotnosti 51, T: 07 305 83 32
Hiša, vrisana v franciscejski kataster že leta 1824, je pomemben metliški kulturni spomenik. Hiša s tlorisom v obliki črke L spada med 100 najlepših kmečkih hiš v Sloveniji. S svojo prvobitnostjo še danes prikazuje bivanjske razmere in socialne razsežnosti nekdanje gradnje znotraj mestnega predela.
Frelihova ulica 4
