NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Odkrivajte mesto kapucina Romualda, avtorja Škofjeloškega pasijona. Spoznavajte mojstrstva iz časov obrtniških cehov. Poiščite škofjeloške dragocenosti.
Sprehod po priporočeni poti opravite v dobrih 45 minutah.
Za doživetje Škofje Loke in srečanja z njenimi zakladi si vzemite vsaj 2 uri!
Ulice Škofje Loke so prizorišče Škofjeloškega pasijona, prvega slovenskega dramskega besedila, ki vsakih nekaj let oživi v največji gledališki predstavi na prostem. V živi mojstrovini, ki je svetovna dediščina UNESCO, sodeluje na tisoče ljudi! Sprehod po enem najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi je vselej tudi popotovanje v pasijonske čase.
V srednjeveškem jedru Škofje Loke vas na Mestnem trgu čaka najboljše izhodišče vaše poti. V Turistično informacijskem centru se dogovorite za vodenje po mestu in širšem območju ali pa se opremite s prvimi vtisi o mestu. Od tu se podajte na krožno pot od ene do druge mestne znamenitosti. Na Cankarjevem trgu v neposredni bližini vas na mistične in poduhovljene poti skozi stoletja vabi Cerkev Svetega Jakoba, zgrajena leta 1471 na temeljih vsaj dve stoletji starejše cerkve.
Namig: Škofjeloški pasijon je neločljivo povezan z duhovnim življenjem Slovencev. Sakralna dediščina Škofjeloškega območja vabi na bližnji Crngrob, kjer je ena najlepših srednjeveških cerkva v Sloveniji. Njeni začetki segajo v 13. stoletje, do nje pa vodi ena od številnih tematskih poti.
(Pot od te do naslednje točke: 5 min)
Škofjeloško slovi kot prostor ustvarjalnosti in umetnosti. Na Spodnjem trgu poznavalci in ljubitelji likovne umetnosti po predhodnem dogovoru radi vstopijo v Galerijo Franceta Miheliča (3), izvirnega slovenskega mojstra fantastike.
Galerija je v enem od najpomembnejših poslopij zemljiške gospode, ki si je mesto lastila v srednjem veku – v Kašči (4). Tu so bile pomembne mestne zaloge, saj so v zgradbi shranjevali naturalne dajatve podložnikov.
Namig: V kleti Kašče je priznana škofjeloška gostilna.
(Priporočen čas za ogled: 30 min)
(Pot od te do naslednje točke: 5 min)
Na Mestni trg z Rotovžem (5), nekdanjo mestno hišo iz 16. stoletja, domačini radi zavijejo zaradi priljubljene kavarne in slaščičarne, ki domuje v markantni Homanovi hiši (6). Starodavni meščanski dvorec, prenovljen po velikem potresu pred več kot 500 leti, še kaže svoj gotski slog z nekaj renesančnimi elementi. Trg krasi tudi staro župnišče (7) s pilastri in dvobarvno fasado, ki kaže na združevanje dveh zgradb. Med najbolj privlačnimi točkami trga, ki je bil skozi stoletja center javnega življenja mesta cehovskih obrtnikov, je Rokodelski center DUO (8) V njem so na ogled rokodelski izdelki lokalnih mojstrov. Center občasno ponuja delavnice za spoznavanje mojstrskih veščin. Med mnogimi posebnostmi območja je tudi mali loški kruhek (9).
(Priporočen čas za POSTANEK: 45 min)
(Pot od te do naslednje točke: 10 min)
S Trga pod gradom se odpravite na Loški grad (10), zgrajen leta 1202 in obnovljen po potresu leta 1511. V grajskem parku je ohranjena Škroparjeva hiša (11) – lepo ohranjena kmečka stavba iz 16. stoletja. V prostorih gradu so na ogled zbirke Loškega muzeja (12), ki predstavlja kulturno dediščino območja med Selško in Poljansko Soro (13). Tu lahko podrobneje spoznate tudi Škofjeloški pasijon (14).
Namig: Vsi štirje glavni trgi so tudi odri za uprizarjanje Škofjeloškega pasijona. Na to opozarjajo ploščice s simbolom pasijona na mestnem tlaku. Označujejo Romualdovo pot. Zanjo v svojem mobilnem telefonu poiščite aplikacijo!
(Priporočen čas za ogled: 60 min)
(Pot od te do naslednje točke: 10 min)
Ko se z grajske vzpetine spustite nazaj v mesto, se usmerite proti Kamnitemu mostu (15), imenovanem tudi Kapucinski most. Nedaleč od njega je Kapucinski samostan s knjižnico (16), ki hrani nekatere najstarejše knjige v Sloveniji. Med njimi je izvirnik Škofjeloškega pasijona (14). Vodenja so na voljo po dogovoru v TIC Škofja Loka.
PO POTI TREH GRADOV
Z Loškega gradu se odpravite v razgledno in zeleno okolico mesta po Poti treh gradov, ki jo označuje podoba srednjeveškega paža. Od grajskega obzidja vas usmerja v hrib, proti ruševinam Stolpa na Kranclju. Informativna tabla na bližnjem Štajgrofu predstavlja bližnje in bolj oddaljene vrhove pohodnikom prijaznega Škofjeloškega hribovja.
Pot se nato spusti proti kmetiji, blizu katere sta dve naravni znamenitosti – Marijino in Migutovo brezno. Smerokazi vodijo na sprehajalno pot, ki so jo urejali že ob koncu 19. Stoletja. Skozi gozd sledite simbolu paža do prevala Kobila in do razvalin gradu Divja Loka. Grad na strmem pobočju Lubnika je imel odlično naravno zaščito. Skozi Vincarško grapo se vrnemo nazaj na naše izhodišče v mestu.
Več informacij: TIC Škofja Loka; www.visitskofjaloka.si
Ulice Škofje Loke so prizorišče Škofjeloškega pasijona, prvega slovenskega dramskega besedila, ki vsakih nekaj let oživi v največji gledališki predstavi na prostem. V živi mojstrovini, ki je svetovna dediščina UNESCO, sodeluje na tisoče ljudi! Sprehod po enem najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi je vselej tudi popotovanje v pasijonske čase.
Mestni trg 42, T: 04 620 22 01
V župnijski cerkvi na slikovitem Cankarjevem trgu si oglejte reliefe cehovskih in oltarnih patronov. Ozrite se v strop s freskami Jerneja iz Loke iz 16. stoletja. Posebne pozornosti so vredni renesančni oltar sv. Katarine iz črnega marmorja iz leta 1694 ter slike Kristusa na Oljski gori iz konca 17.stol. Notranjost cerkve, oltarji in lestenci so bili v 20. stoletju prenovljeni po načrtih slovitega arhitekta Jožeta Plečnika.
Cankarjev trg 13, T: 04 512 06 72
Galerija v markantni stavbi nekdanje Kašče na Spodnjem trgu predstavlja opus del, ki jih je rodni Škofji Loki zapustil France Mihelič, najbolj izrazit slovenski mojster fantastike. Zbirka vključuje njegove grafike, risbe in slike. Večina del je iz 70-ih let 20. Stoletja in iz znamenitih tematskih sklopov Dafne, Kurent, Ure in Muzikanti. Galerija je odprta po vnaprejšnjem dogovoru.
Spodnji trg 1, T: 04 517 04 00
Kašča je ena od najstarejših zgradb v Škofji Loki. Postavljena je bila že pred potresom, ki je leta 1511 spremenil mesto. Po ukazu škofa Filipa, čigar grb lahko opazite na poznogotski reliefni plošči, je bila temeljito prenovljena. Poleg gradu je bila kašča najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal jo je poseben škofov uradnik – kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja.
Spodnji trg 1
Nekdanja mestna hiša iz 16. stoletja je bila nekdaj sedež predstavnikov javnega loškega življenja, z mestnim sodnikom na čelu. Na pomembno mesto v zgodovini na vsakem koraku opozarjajo slikarski in arhitekturni elementi stavbe. Na fasadi so vidne baročne freske, slike stebrov, cvetlic in raznih figuralnih detajlov.
Mestni trg 35
Meščanski dvorec je bil po potresu leta 1511 prenovljen v gotskem slogu z nekaj renesančnimi elementi. Ob restavriranju zunanjosti so se pokazale tudi freske srednjeveškega vojščaka in sv. Krištofa ter drugi okraski iz 16. stoletja. V gostilno nad slaščičarno je na prelomu 19. In 20. stoletja rad zahajal slikar – impresionist Ivan Grohar. Na Mestnem trgu 37 lahko poiščete tudi njegovo galerijo.
Mestni trg 2
Med leti 1740 in 1460 so tu združili dve hiši. To dokazujejo pilastri in fasada. Na njej je zidana renesančna plošča z grbom bogatega in vplivnega meščana Volbenka Schwarza, ustanovitelja beneficija sv. Trojice, ki je v svoji hiši leta 1513 zgradil kapelo. Vhodni portal starega župnišča je sestavljen iz kamnov, veža je križno obokana, stopnišče pa je obdano z baročno kovano mrežo.
Mestni trg 38
Center domače in umetnostne obrti ohranja bogato tradicijo škofjeloškega rokodelstva. V cehe organizirani mojstri so imeli močan vpliv na srednjeveški razcvet mesta. V centru lahko po načelih pravične trgovine kupite rokodelske mojstrovine s certifikatom vrhunske kakovosti Art&Craft SLoevnija. Tu se lahko udeležite različnih rokodelskih delavnic ali pa v živo opazujete delo lokalnega rokodelca.
Mestni trg 34, T: 04 51 12 460
Mali kruhek so na Škofjeloškem v 18. stoletju začele izdelovati loške redovnice klarise. Njegove sestavine že od takrat ostajajo enake – moka, med in različne začimbe. To medeno pecivo je veljalo je za svatbeno in ljubezensko pecivo. Danes se mali kruhek peče tudi ob drugih priložnostih. V Škofji Loki se mali loški kruhek odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele.
Loški grad, prvič omenjen že leta 1215, je bil sedež loškega gospostva. Pod njim je že v 13. stoletju nastajala naselbina obrtnikov in trgovcev. Ob potresu leta 1511 je bil grad skoraj povsem porušen, škof Filip pa ga je dal obnoviti. Na grajskem dvorišču je bil nekdaj mogočen štirikotni stolp, katerega tlorisne mere so restavrirane. V gradu so na ogled zbirke Loškega muzeja.
Grajska pot 13, T: 04 517 04 00
V grajskem vrtu je že od leta 1962 urejen od prvih muzejev na prostem. Ogledate si lahko Škoparjevo hišo z značilno črno kuhinjo iz 16. stoletja, kozolec in mlin. Muzej predstavlja bivanjsko kulturo malih kmetov širšega loškega okolja v obdobju od 16. do konca 19. stoletja.
grajski vrt Loškega gradu, Grajska pot 13, T: 04 517 04 00
Na mogočnem Loškem gradu domuje eden od najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji. Loški muzej s svojimi raznoterimi zbirkami predstavlja kulturno in naravno dediščino nekdanjega loškega gospostva. Tu lahko spoznavate nastanek in razvoj mesta Škofja Loka, etnološke zbirke dajejo vpogled v vsakdanje in praznične dni v preteklosti, cehovska zbirka odkriva bogato dediščino loških mestnih obrtnikov, zbirka Škofjeloškega pasijona pa vas vplete v najbolj slovito mestno dogajanje in v pomen nesnovne dediščine pod zaščito UNESCO.
Grajska pot 13, T: 04 517 04 00
Staro mestno jedro Škofje Loke je ob sotočju Selške in Poljanske Sore. Selška Sora, ki zvira kot majhen studenec nad vasjo Zgornja Sorica, je glavni vodotok v severnem predelu Škofjeloškega hribovja. Je zanimiva ribolovna reka, v preteklosti pa je bila tudi pomemben vir vodne energije. Poljanska Sora izvira kot potoček v severnem območju Rovtarskega hribovja in je glavni vodotok južnega predela Škofjeloškega hribovja. Obe Sori sta zanimivi ribolovni reki. Sotočje rek je priljubljeno sprehajališče.
Škofjeloški pasijon (Processio locopolitana) je je najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini in najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga, edina Iz baročnega obdobja. Okoli leta 1715 jo je napisal pater Lovrenc Marusič oziroma oče Romuald. Pasijon je zasnovan kot procesija v 13 podobah. Delo oziroma njegova uprizoritev na ulicah in trgih srednjeveške Škofje Loke, za katero vsakih 6 let poskrbi več tisoč sodelujočih, je bilo kot prvo iz Slovenije vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Most čez Selško Soro, zgrajen sredi 14. stoletja iz rezanega kamna v polkrožni obliki, je eden najstarejših spomenikov te vrste v srednji Evropi. Leta 1888 so ga obnovili in opremili z železno ograjo, sredi nje pa postavili kip svetega Janeza Nepomuka, z loškim grbom na podstavku. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom.
Kapucinski trg
Največji zaklad kapucinskega kompleksa, zgrajenega v baročni dobi leta 1709, je knjižnica, ki poleg inkunabul in starih verskih knjig hrani dragoceni rokopis Škofjeloškega pasijona. V prostorih knjižnice, v katero je vstop mogoč v okviru vodenih ogledov, je tudi stalna razstava o pasijonu.
Kapucinski trg 1, T 04 506 3000
