NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Slovenske Konjice, srednjeveško mesto pod sončnimi griči vinorodnih Škal, je mesto pesnika Ivana Minattija (1924–2012). Konjičani so ga bili v zadnjih letih njegovega življenja vajeni srečevati na mestnih poteh in prireditvah. Danes radi posedijo na marmorni klopi ob pesnikovem kipu.
Sprehod po priporočeni poti v mestu opravite v pol ure. Ker želite še med vinorodne griče, do Žičke kartuzije in na Konjiško goro, načrtujte celodnevni izlet.
Pojdite po Minattijevih stopinjah. Odkrivajte mesto, povezano s konji. Sprehajajte se ob potočku, ki teče kar po osrednjem Mestnem trgu.
Obisk Slovenskih Konjic začnite na avtobusni postaji, kjer vam je na voljo tudi brezplačno parkirišče. Blizu postaje je informacijska tabla z načrtom mesta. Od tu se usmerite na stare trge. Potep začnite na Mestnem trgu, kjer vas pozdravlja kip Ženska na konju (1). Na trgu sta med drugim Dom kulture in nekdaj priljubljen, zdaj zaprt hotel Dravinja. Za hotelom reka Dravinja razmejuje stari in novi del mesta. Čez reko vodi most, ki ga stražijo kipi štirih konjev. Ustavimo se in prisluhnimo zvokom vode in narave. Ni veliko mest, kjer so taki trenutki na voljo v samem mestnem središču.
Namig: Za pot se lahko na avtobusni postaji pripravite s kepico naravnega sladoleda iz sladoledarnice Mali Čoko ali s kavo, ki si jo privoščite v lokalu Central Caffe blizu mestne informacijske table.
Sprehodite se čez most. Na levi strani je nova tržnica s trgovinico lokalnih dobrot. Nasproti tržnice je kip Fontana za dve ptici (2). Na desni strani je leseno obeležje, ki označuje, da so Slovenske Konjice kar dvakrat zmagale na evropskem tekmovanju Entente Florale (3). Pot nadaljujte naravnost med obema vrstama trških hiš. Tu se začenja Stari trg. Pot po desni strani vas pripelje do hiše s cehovskim znamenjem (4), ki priča o nekdaj cvetoči usnjarski obrti v mestu. Na drugo stran ulice vabi edina dvonadstropna hiša na trgu – nekdanje okrajno glavarstvo (5). Blizu je hiša št. 9 – rojstna hiša pesnika Ivana Minattija (6). V hiši je danes cvetličarna, nekoč je bila tu pošta. V času pesnikovega rojstva je v stanovanju v nadstropju živela družina Minatti.
Namig: Ustavite se v pubu Beli Konj, kjer strežejo verjetno najboljšo kavo v mestu, pub pa se ponaša tudi s pravo Sladoledno ulico.
Ko hiši št. 9 obrnete hrbet, opazite, kako je linija strnjenih trških hiš prekinjena. Nekoč je tod potekal ves promet in tu je bilo pomembno cestno križišče. Med starotrškimi hišami, v katerih delujeta dve banki in dom obrtnikov, prispemo do Celjske ceste. Nekaj minut hoda nas loči do hiše št. 10, na kateri opazimo spominsko tablo. Ta pravi, da gre za rojstno hišo Ivana Minattija, a danes se ve, da je to hiša njegovega otroštva (7). Od tod je večkrat opazoval »belo hišo sredi škalskega griča«. Če bi odstrli krošnje dreves, bi tudi vi do tod lahko uzrli to belo hišo – zdaj obnovljeni Vinogradniški dvorec na vrhu Škalc.
Namig: Od tod do Vinske kleti Zlati grič je 10 minut hoda. Tu vam na pristen način med drugim predstavijo vino Konjičan, ki ga sicer lahko okusite v vsaki konjiški gostilni. Dodatnih 5 minut hoje navzgor vas pripelje do Gostilne Grič, ki slovi po vrhunski kulinariki in po razgledu na golf igrišče med vinogradi.
Od hiše se vrnemo nazaj do križišča in se usmerimo desno, nadaljujemo pot navkreber do naslednjega križišča, kjer zagledamo Cerkev svetega Jurija (8). Na njeni desni strani je impozantna stavba nekdanje šole, zgrajena leta 1868. Za cerkvijo je parkirišče, s katerega se odpira krasen razgled na Stari grad (9) na Konjiški gori. Levo na parkirišču so vrata, ki vas pripeljejo pred cerkev in do točke, od koder vidite hiše Starega trga. Med njimi poiščemo hišo s fresko svetega Florjana (10). Tu je bila nekoč geodetska pisarna, kjer je svoje vsakdanje delo opravljal oče Ivana Minattija.
Usmerite se nazaj na Stari trg. Pojdite mimo rumene stavbe s podobo čebelice, ki priča, da je bila tu nekoč trška hranilnica (11), nato pa prečkajte enega od mostičkov čez potok različnih imen (12). Ob šumljanju vode se sprehodite do zgradbe občine in Turistično informacijskega centra Slovenske Konjice (13) v sosednji zgradbi. Na poti čez trg opazujte njegovo srednjeveško zasnovo. Hiše obrtnikov in trgovcev imajo na trg obrnjena lepa pročelja in dvorišča z gospodarskimi oz. obrtnimi trakti in vrtovi. Pozornost pritegne hiša s poslikavo Svete družine (14) ter zaprtim notranjim dvoriščem. Pred nadaljevanjem poti si na Starem trgu privoščite unikatno postreženo Minattijevo kavo, ki poleg dišečega napitka vključuje še prebiranje poezije.
Namig: Minattijevo kavo ponujajo v pubu Tattenbach. Ob skodelici kave dobite papirnat zvitek, s katerega lahko preberete katero od Minattijevih pesmi ali zmagovalno pesem natečaja za Minattijevo pesem leta.
S Starega trga se sprehodite nazaj do Mestnega trga. Pri kipu Ženske na konju (1) se usmerite na pot med Domom kulture in Okrajnim sodiščem. Pot vas pripelje v vasico za otroke z lesenimi hišicami in do fitnesa na prostem Zelen’ plac (18). Po zelenem oddihu nadaljujte pot do glavne ceste. Usmerite se levo in pri drugem semaforju prečkajte cesto. Pred vami je mogočna kompozicija vlaka Konjičana (19), ki je nekoč sopihal po ozkotirni progi. Pred lokomotivo se usmerite desno in ponovno prečkajte cesto. Pred medijsko hišo Novice & Radio Rogla vas na marmorni klopi pod belimi brezami čaka bronast kip Ivana Minattija (20). V veži medijske hiše je Minattijeva knjigobežnica (21), namenjena brezplačni izmenjavi knjig. Tu ste lahko bralci v pesnikovi družbi.
Od tod vas do Avtobusne postaje, izhodišča vaše poti, loči le še dobrih 200 metrov hoje po pločniku.
Ko se ustavite na Starem trgu, nad potočkom zagotovo opazite kužno znamenje svetega Florjana (15) s štirimi svetniki, ki med drugim spominja na pogoste požare v mestu. Današnja podoba mesta izvira iz časa, ko so po zadnjem večjem požaru konjiške hiše zgradili iz kamenja Žičke kartuzije (16). Originali kipov, katerih replike občudujemo na trgu, so varno spravljeni v Mestni galeriji Riemer (17). Po dogovoru v Turistično informacijskem centru (14) si lahko v galeriji ogledate dela svetovno znanih tujih in domačih slikarjev.
Namig: Če potrebujete okrepčilo, nadaljujte pot navzdol in na križišču blizu Minattijeve rojstne hiše zavijte levo. Tu je Center okusov s ponudbo sodobnih hitrih jedi. Nekoliko naprej je pekarna Strnad, v kateri lahko izberete tudi pohorsko rezino.
NA KONJIŠKO GORO
Z roba mesta se odpravite na Konjiško goro z več vrhovi. Po označenih poteh prispete do Skale (702 m) z urejenim razglediščem in do Stolpnika (1021 m) s 25 metrov visokim razglednim stolpom. Za družinski pohod izberite Zmajčkovo gozdno učno pot, ki se začenja pri osnovni šoli Pod goro, blizu Cerkve svetega Jurija. 3-kilometrska pot z 12 vsebinskimi točkami vas pripelje do Starega gradu, v sotesko Konjska smrt in do dvorca Trebnik s parkom in igrali za otroke.
Na ostalinah Starega gradu z romanskim jedrom in gotskim zidovjem je urejena ploščad z lepim razgledom na Slovenske Konjice. Soteska Konjska smrt je ozka grapa, ki je omogočala najkrajši prehod čez goro, a je bila za konje prezahtevna. Dvorec Trebnik je znan po naravnih izdelkih z zelišči in po parku z mogočnimi drevesi, ribnikom in trim stezo.
Več informacij: TIC Slovenske Konjice
http://tic.konjice.si/
Osrednjo ploščad Mestnega trga, obdanega s stavbami, kot so sodišče, Dom kulture in Hotel Dravinja, od leta 2009 bogati zanimiva trimetrska skulptura konja z žensko na hrbtu. Umetniško delo je mestu podaril njegov avtor, akademski slikar in kipar Vasilij Četkovič – Vasko. Slovenske Konjice imajo konja v svojem grbu že do 16. stoletja.
Mestni trg
Fontana akademskega kiparja Franca Purga, ki je prvotno stala na Mestnem trgu, je po prenovi leta 2013 dobila svoj prostor na Starem trgu, nasproti nove tržnice. Kip, ki je nastal leta 1987 kot ponazoritev simbolov življenja in svobode, je po prenovi povezan predvsem z vodo, ki je v središču Slovenskih Konjic povsod prisotna. Delo, ki zdaj stoji na stičišču Mestnega in Starega trga blizu reke Dravinje, z vodo ponazarja krožni tok življenja ter manjšo in večjo ptico.
Stari trg
Leseno obeležje opozarja na Slovenske Konjice kot enega najbolj urejenih mest v Evropi. Celo vrsto priznanj za najlepše izletniško mesto dopolnjujeta dve zlati medalji z evropskega tekmovanja Entente Florale. Sodniki iz več evropskih držav ocenjujejo urejenost mest po kriterijih trajnostnega okolja, ekološke osveščenosti ter sobivanja s pristnim naravnim okoljem, naravno in kulturno dediščino.
Stari trg
Obnovljeno cehovsko znamenje na Starem trgu spominja na cvetoče čase usnjarstva v Slovenskih Konjicah. Konjiški usnjarji so bili za mesto posebej pomembni v 18. in 19. stoletju. V 20. stoletju je v mestu delovala pomembna tovarna usnja Konus.
Stari trg
Hiša, ki je nadstropje višja od ostalih na konjiškem Starem trgu, se je do leta 1941 imenovala Okrajno glavarstvo, med drugo svetovno vojno pa so bili tu uradni prostori župana. Hiša ima še danes nespremenjeno zunanjo podobo.
Stari trg 5
Ivan Minatti, pomemben predstavnik povojne generacije slovenskih pesnikov, se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Njegova družina se je leta 1929 preselila v Slovenj Gradec in nato v Ljubljano, Ivan Minatti pa se je v zrelih letih rad vračal v rodne Slovenske Konjice. Po poklicu je bil slavist. Deloval je kot urednik, prevajalec in akademik. Mnoge njegove pesmi, še posebej pesem Nekoga moraš imeti rad, so med Slovenci tako znane, da so že domala ponarodele.
Stari trg 9
Spominska tabla na hiši označuje, da naj bi se tu rodil Ivan Minatti. V resnici je bil rojen v hiši na starem trgu, tu pa je preživljal leta svojega otroštva. Ob pogostih obiskih Slovenskih Konjic v poznih letih njegovega življenja se je Ivan Minatti rad spominjal, kako se je igral na vrtu za hišo. Z vrta se je videla »belo hišo sredi škalskega griča«, ki mu je v spominu ostala za vedno.
Celjska cesta 10
Najstarejši del sedanje cerkve je glavna ladja, ki je bila pozidana v 12. ali 13. stoletju. Zvonik izvira s konca 13. stoletja in se s svojo mogočno arhitekturo uvršča med najstarejše in največje na Štajerskem. V poznogotski stavbi so ohranjeni veliki oltar s kipom svetega Jurija iz leta 1869, ob stenah prezbiterija pa so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostole: svetega Petra, svetega Pavla, svetega Hieronima in svetega Janeza Krstnika. V stranski ladji, tako imenovani »stari cerkvi,« stoji marmornat oltar svetega Križa.
Grad, verjetno zgrajen že v 10. stoletju, je bil eden največjih in najimenitnejših na Štajerskem. Prvotno romansko jedro gradu je danes komaj razvidno. V zahodnem delu ruševin še naletimo na romanske zidove, romanski je tudi mali stolpič v sredini ruševin. Večina zidovja izvira iz gotske dobe. Sem sodi zlasti mogočni peterokraki stolp, ki so ga še v 14. stoletju prislonili k stanovanjski stavbi, pa tudi masivni obrambni zidni plašč. Kasneje so obod utrdili s pasom renesančnih utrdb – med njimi z bastijo, ki ima skoraj štirimetrske zidove. Prvi znani lastniki gradu so bili Konjiški gospodje, prvi je omenjen Liupold I., in sicer leta 1164.
Velika, vogalna, nadstropna stavba je bila zgrajena v secesijskem stilu v začetku 20. stoletja (v vežnem tlaku je letnica 1904). Fasadne ploskve krasi tipična secesijska obdelava. Stavba je kakovosten predstavnik secesije na Slovenskem. V stavbi s čebelico na vrhu je nekdaj delovala trška hranilnica, danes je v njej Zavod za zaposlovanje.
Stari trg 36
Potok, ki daje poseben čar Staremu trgu, ima kar štiri imena, a uradno se imenuje Ribnica. Ime naj bi bilo povezano z dvema ribnikoma, ki sta bila nekoč pri dvorcu Trebnik. Domačini potok poznajo tudi pod imenoma Zmajeva kri ali Zmajeva slina. Ime je povezano z legendo, po kateri naj bi sveti Jurij presekal vrat zmaju, ki je prebival v Konjiški gori. Četrto ime za potok je Gospodična. Tako se imenuje tudi izvir potoka za Starim gradom. Ime je povezano z legendo o grajski gospodični, ki naj bi se napila ledeno hladne vode in zaradi mraza pri izviru tudi umrla.
Center deluje v obnovljeni ozki nadstropni stavbi z ulično fasado iz 19. stoletja. V njem je prodajalna lokalnih spominkov, tu deluje tudi izposojevalnica e-koles. Na voljo so vse turistične informacije za Slovenske Konjice in destinacijo Rogla-Pohorje.
Stari trg 27, T: 03 759 31 10
Visoka, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu. Ulična fasada vsebuje neorenesančne elemente druge polovice 19. stoletja. V pritličju so ohranjene vratnice, ki imajo bogate, z renesančno motiviko rezljane aplikacije. V srednji osi je v nadstropju slikarija sv. družine iz leta 1893.
Stari trg 22
Kužno znamenje ima na osrednjem stebru kip svetega Florjana, na nižjih podstavkih okoli njega pa so kipi svetega Frančiška Ksaverija, svetega Roka, svetega Jurija in svetega Janeza Nepomuka. Znamenje opozarja na pogoste požare v preteklosti, Slovenske Konjice so namreč najmanj štirikrat pogorele do tal. V 18. stoletju je kužno znamenje postavil znan konjiški kipar Franc Zamlik.
Stari trg
Mnoge konjiške stavbe so zgrajene s kamenjem Žičke kartuzije. Ta mogočni samostan belih menihov je bil v odmaknjeni Dolini svetega Janeza Krstnika zgrajen na začetku 12. stoletja. Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prva izven matičnega francoskega in italijanskega območja kartuzijanov je bila v srednjem veku med najpomembnejšimi evropskimi samostani. Po prenehanju delovanja so del poslopij v 18. stoletju podrli, material pa uporabili za obnovo v požaru poškodovanih Slovenskih Konjic.
Galerija domuje v obnovljeni meščanski hiši z lepim renesančnim arkadnim hodnikom. V stalni zbirki so slikarska dela od zgodnje renesanse do danes. Najstarejša slika izvira iz 15. stoletja, najdragocenejša pa je slika Beneške šole Leonarda da Vincia. Galerijo krasijo tudi dela umetnikov kot so Cezanne, Klimt, Rodin, Modigliani, Velasquez, avtoportreta Ivane Kobilice in Tisnikarja, risbe Riharda Jakopiča. V njej je tudi freska, najdena v Žički kartuzij. Galerijo bogati zbirka starinskega pohištva, med drugim tudi sekretar s skritim predalčkom, ki je bil nekoč v lasti slovenskega pesnika Otona Župančiča.
Stari trg 15
Zeleni urbani prostor Slovenskih Konjic je obogatil parkovne površine mesta z igrivimi hišicami za otroke in s telovadnimi napravami za vadbo na prostem. Zelen’ plac je prizorišče bralnih uric in drugih prireditev, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in druženje.
Leta 1892 so Slovenske Konjice dobile železniško progo, ki jih je povezovala s Poljčanami. Leta 1921 so progo podaljšali do Zreč. Ozkotirna železnica je obratovala do leta 1963, leta 1970 pa so njene tire odstranili. Na dobrih 20 kilometrih je imela proga 9 postaj, prečkala je 3 mostove. Na konjiške železniške poti spominja muzejska parna lokomotiva z nekaj vagoni, postavljena na mestu nekdanje železniške postaje.
Slovenske Konjice so branju prijazna občina. To dokazuje tudi največja konjiška knjigobežnica – prostor, kjer lahko vsakdo odda ali vzame rabljeno knjigo. Minattijeva knjigobežnica je v predverju medijske hiše Novice&Radio Rogla.
Škalska cesta 7
