NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Največje mesto Suhe krajine je ponosno na ljudi, ki so puščali pomembne sledi po Sloveniji, Evropi in svetu, ter se ob tem rade vračali v kraje, kjer voda hitro ponikne. Na potepu po Žužemberku in okolici spoznavate junake zanimivih filmskih, glasbenih, športnih in drugih zgodb, ob tem pa se naužijete lepote pokrajine.
Sprehod po priporočeni poti v manj kot eni uri. Za obisk načrtujte več ur. Zaželeli si boste odkrivati grad in uživati v reki Krki.
Na poti vas spremlja reka Krka, ki tu ustvarja številne lehnjakove pragove. Tu odkrivate sledi imenitne železo-livarske preteklosti. Sem vas vabijo gostoljubni ljudje.
Spoznavanje posebnosti in pomembnih ljudi Suhe krajine (1), začnite na trgu v samem središču Žužemberka. Obiščite Spominski park (2) z bronastimi reliefi in zapisi imen osebnosti, povezanih z zanimivim predelom Dolenjske. Vsaj dva med njimi, vitez Andrej Turjaški (1557–-1594), zmagovalec epske bitke s Turki pri Sisku, in knez Janez Vajkard Turjaški (1615-1677), vas vabita na Žužemberški grad (3), največjo znamenitost kraja. Značilna srednjeveška trdnjava s slikovitimi stolpi stoji na skalovju nad reko Krko (4). Spoznajte zanimivo prizorišče velikih zgodb in se nanj vrnite v času največjih žužemberških prireditev, kot so julijski Trški dnevi.
Od gradu se odpravite proti Osnovni šoli Žužemberk. Na poti vas z balkona gasilskega doma pozdravlja obnovljena brizgalna Požarne brambe Žužemberške (5) iz leta 1888. Pred vhodom v šolo je doprsni kip Leona Štuklja, slovenskega olimpionika, ki je v otroštvu pogosto obiskoval svoje stare starše v vasi blizu Žužemberka. Po dogovoru si v šoli lahko ogledate Muzej znanih Suhokranjcev (6) z zanimivimi predmeti. Večino so jih šoli podarili sorodniki ljudi, ki so ponesli glas o Suhi krajini po vsem svetu.
Pot nadaljujte po ulici Breg, kjer je rojstna hiša Zalle Zarane (7) – prve slovenske filmske igralke v Hollywoodu. Svoje ameriške sanje je začela uresničevati že leta 1921. Od tod se sprehodite do filmsko lepih pogledov z mostu čez reko Krko. Tu lahko občudujete lehnjakove pragove (8), prek katerih reka teče v nešteto malih slapovih. Šumenje Krke vas s svojo zvočnostjo usmeri proti hiši Vinka Globokarja (8), svetovno znanega pozavnista, skladatelja in profesorja.
Vaša naslednja postaja je – vihar na morju. Tako se imenuje freska, ki krasi fasado cerkve svetega Nikolaja (9) oz. svetega Miklavža, kot imenujejo cerkev domačini. Na njej je vzidan tudi rimski nagrobnik. Najstarejša žužemberška cerkev je bila zgrajena že v 13. stoletju. Od nje se po stopnicah odpravite na ulico nad cerkvijo, ki ponuja lepe razglede na grad, Krko in Žužemberk. Na koncu strme ulice se ustavite pri litoželeznem črpališču, izdelanem v nekdanji Auserspergovi železolivarni (10) na bližnjem Dvoru.
Na poti do konca ulice Trške njive opazujte lepoto pokrajine, nato pa zavijte desno in se po cesti vrnite desno nazaj proti reki Krki. Tu vas časa Tomažev most ljubezni (11). Novi leseni most stoji na mestu prejšnjega mostu, ki je povezoval rečna bregova z dvema mlinoma. Prečkajte most in se vrnite na izhodišče svojega potepa – v središče Žužemberka.
Namig: Vtise s potepa po Žužemberku strnite ob obedu ali okrepčilu v Gostilni pri gradu na osrednjem trgu, kjer ponujajo značilne slovenske jedi. Na Grajskem trgu je tudi picerija Gobja hiška z lepim pogledom na reko Krko. Ob reki Krki, pa v bližini sv. Nikolaja, pa Gostinstvo Koren.
PO RIMSKI CESTI V ŽELEZARSKI DVOR
Iz središča Žužemberka se odpravite na 2-urno krožno pot do Auerspergove železolivarne na Dvoru. Od Žužemberškega gradu se usmerite proti razgledni farni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, kjer se začenja trasa nekdanje rimske ceste in kasneje cesarske trgovske poti. Cesta, ki poteka po zanimivih obronkih, je bila v uporabi vse do leta 1859, ko so zgradili novo cesto po dolini reke Krke. Na poti vas čakajo kamnoseški in livarski pomnik Naralov pil v Trebči vasi, območje Auerspergove železo–livarne ter Železo–livarski muzej in galerija na Dvoru, ruševine nekdanje žage, elektrarne in mlina na Jami ter več cerkva. Pot vodi mimo gostoljubnih domačij. S poti se lahko spustite do točk ob reki Krki, kjer se lahko odločite za kopanje, supanje, čolnarjenje ali ribolov.
Več informacij: Turistično društvo Suha krajina; T: 041 324 710 ali 041 539 292
Žužemberk je središče Suhe krajine, kraškega sveta na severozahodu Dolenjske. Ime pokrajine je povezano s prepustno zemljo in apnenčasto podlago. Večina vode tu ponikne v podtalnico, na površju je ostane le malo. Suho krajino z zgornjim tokom reke Krke obkrožata Korinjska in Ajdovska planota.
Štiri obeležja, petnajst bronastih reliefov in devet granitnih stebrov predstavlja 40 znanih Suhokranjcev. Med njimi so duhovniki, profesorji, pisatelji, politiki, slikarji, vitez in knez, admiral, pilot, filmska igralka … Na bronastih reliefih sta poleg drugih pomembnih osebnosti upodobljena tudi svetovno znani alpinist Tomaž Humar in olimpijski zmagovalec Leon Štukelj.
Grajski trg 33
Na vhodnem grajskem portalu je bila nekdaj vklesana letnica 1000. Glede na to naj bi dal prvo utrdbo na tem mestu pozidati že Viljem I., mož svete Eme. Prva pisna omemba gradu sega v leto 1295, ko so ga kupili goriški grofje. V 14. stoletju je grad prešel v roke Celjskih grofov, stoletje kasneje pa je bil v lasti Habsburžanov. Cesar Ferdinand ga je v 16. stoletju prodal rodbini Turjačanov oz. Auerspergov. Grad je dobil obrambne stolpe in mogočno bastiljo. Auerspergi so imeli grad v lasti vse do 2. svetovne vojne. Leta 1943 je bil grad v bojih požgan, Žužemberk pa je bil leta 1945 tudi raketiran, postopna obnova se je začela po letu 1960.
Grajski trg 1
Krka, ki svojo pot po površju začenja v kraškem izviru v zahodni Suhi krajini, v svojem zgornjem toku teče po ozki dolini, nastali vzdolž žužemberškega preloma. Na poti se reka neopazno povečuje, saj vanjo pritekajo vode iz kraškega podzemlja. Krka je največja dolenjska reka in druga najdaljša reka, ki teče samo po ozemlju Slovenije. Od izvira do izliva v redko Savo preteče okoli 100 kilometrov. Na območju Žužemberka je na reki naravno kopalno območje, primerno za plavanje. Reka privlači tudi ribiče in ljubitelje čolnarjenja.
Društvo, ustanovljeno leta 1888, je že v prvem letu svojega delovanja z močno podporo trških veljakov zgradilo gasilsko shrambo in poleg manjšega orodja kupilo tudi brizgalno. Požarna bramba je z njo še isto leto uspešno omejila požar na eni od trških hiš. Ustanovitev brambe je navdušila tudi izseljence, ki so društvu v domačem Žužemberku leta 1891 poslali prapor. Prvo močnejšo brizgalno je društvo z zbranimi finančnimi prispevki kupilo leta 1895, z njo so pred večjimi požari ubranili domala vsako suhokranjsko vas.
PGD Žužemberk, Grajski trg 42
V preddverju in na stopnišču šole so postavljene muzejske vitrine, napolnjene z rokopisi, dokumenti, predmeti, knjigami in fotografijami znanih Suhokranjcev. O vsakem so učenci šole pripravili raziskovalno nalogo. Med najbolj dragocenimi predmeti je lupa s srebrnim ročajem, ki jo je olimpioniku Leonu Štuklju podaril župan New Yorka. Šolski projekt, začet leta 2001, je bil predhodnik Spominskega parka znanih Suhokranjcev.
Osnovna šola Žužemberk, Baragova cesta 1, T: 07 308 70 22
Zalla Zarana je umetniško ime Rozalije Sršen (1897–1967), rojene v Žužemberku. Družina se je kmalu preselila v Vipavo in nato v Ljubljano. Najstnica Rozalija je hodila v večerno šolo, se učila angleški jezik, knjigovodstvo, strojepisje in druge predmete trgovske stroke. Ko je bila stara 17 let, se je podala na pot v Ameriko, v Los Angeles. Že leta 1921 je dobila prvo pomembnejšo vlogo v hoolywoodskem filmu. Nastopila je v 20 nemih filmih, igrala pa je tudi v gledališču. Na pročelju njene rojstne hiše je igralki v čast postavljena spominska plošča.
Breg 21
Reka Krka je edina večja slovenska reka, ki odlaga lehnjak ali »lahki kamen«. Nastaja z odlaganjem kalcijevega karbonata na mahove in drugo vodno rastlinje. Značilno luknjičast in lahek kamen tvori lehnjakove pragove. Najštevilnejši in najlepši so v zgornjem toku reke Krke, med Zagradcem in Žužemberkom. Ob lehnjakovih pragovih so nekoč delovali številni mlini in žage.
Vinko Globokar, v Franciji živeči pozavnist, skladatelj, dirigent, profesor na uglednih glasbenih akademijah in avtor več publikacij o glasbi, se rad vrača v Suho krajino, od koder izvirajo njegovi starši. Velja za pomembnega raziskovalca zvokov. Leta 2002 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo in je prvi častni občan Občine Žužemberk.
Nad Miklavžem 8
Začetki najstarejše ohranjene cerkve v Žužemberku segajo v 13. stoletje, večje predelave pa je notranjost cerkve doživela v 17. stoletju. V cerkvi so ohranjene freske iz sredine 15. stoletja. Fresko Adama in Eve pripisujejo Janezu Ljubljanskemu, znamenitemu slikarju tedanje dobe.
Nad Miklavžem 5
Auerspergova železarna na Dvoru je bila med najpomembnejšimi industrijskimi obrati Dolenjske. Njeni lastniki so bili Auerspergi, Turjačani. Dovoljenje za postavitev plavža in fužine so dobili leta 1763, s proizvodnjo pa so začeli leta 1796. V 19. stoletju se je fužina preusmerila v železolivarstvo. Izdelovali so stroje, strelivo, mostove, vodovodne cevi, vodnjake, peči, gradbene elemente, nagrobne spomenike ter uporabne in okrasne predmete za hišno rabo. V železo-livarskem muzeju si lahko ogledate zbirko izvornih ulitkov, zgodovino livarstva na Dvoru ter prikaze taljenja, izdelave forme in litja.
Železo-livarski muzej in galerija, Dvor 46, T: 041 234 744
Bregova reke Krke, ob katerih so nekoč delovali mlini, je do leta 2010 povezoval most, zgrajen že v 19. stoletju in obnovljen po drugi svetovni vojni. Leseni most je bil po poplavah le še delno prehoden. Leta 2014 ga je nadomestil povsem nov, 53 m dolg most, ki ima betonske temelje in lesene stebre.
Zakaj se imenuje most ljubezni? Tomažev most ljubezni se imenuje po zaslugi letos preminulega Frančiška Novaka, po domače Vauptovega Franceta, ki je pojasnil, da so se Žužemberški otroci ob mostu učili ljubezni, saj so se na mostu in ob mostu poljubljali in …
Trške njive 44
Železo-livarski muzej in galerija, Dvor 46, T: 041 234 744
