NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Mesto svetovno pomembne dediščine UNESCO preseneča z rudnikom živega srebra, ročno klekljanimi idrijskimi čipkami in okusi slovitih idrijskih žlikrofov.
Izjemna naravna in kulturna dediščina vabi v UNESCO Globalni Geopark Idrija in v mesto, polno samosvojih posebnosti.
Sprehod po priporočeni poti opravite v manj kot eni uri.
Ostanite dlje! Privoščite si doživetja Idrije in potepe v okolico UNESCO globalnega geoparka Idrija.
Sprehod po Idriji je potep po več kot 500-letni preteklosti rudarjenja, ki je pomembo zaznamovalo življenje v mestu in tudi izven njega. Raziskujte njegove znamenitosti. Spustite se tudi v podzemlje!
Krožno pot začnite v Centru za obiskovalce Geoparka Idrija (1), ki je v samem središču mesta. Razstava Zapisano v kamninah, ki si jo lahko ogledate tudi virtualno, vam bo odprla oči za vse posebnosti, ki vas čakajo na priporočeni poti.
Namig: V stavbi centra je bila nekoč gostilna Nebesa, daleč naokoli znana po slovitih idrijskih žlikrofih (2) – prvi slovenski jedi z evropsko zaščito tradicionalne posebnosti. Privoščite si jih v eni od idrijskih gostiln.
(Priporočen čas za ogled: 45 min. Za pot do naslednje točke potrebujete 2 min.)
Od vhoda v Center za obiskovalce (1) pogled že pritegne mogočen grad. Do njegovega dvorišča vas pelje pot ob potoku Nikova.
Renesančni grad Gewerkenegg (3) nikoli ni bil domovanje graščakov. V njem so bila skladišča živega srebra in prostori rudniške uprave. Zdaj so v njem razstavljene zbirke Mestnega muzeja Idrija (4), ki predstavljajo preteklost mesta, rudnika in svetovno pomembno tehniško dediščino.
Tu je tudi razstava Z nitjo pisana zgodovina, ki predstavlja več kot 300-letno tradicijo izdelovanja klekljanih čipk na Idrijskem. Na grajskem dvorišču, kjer lahko opazujete elemente baročne obnove gradu, arkade in freske, je tudi studio, v katerem ustvarjajo idrijske čipke (5).
(Priporočen čas za ogled: 10 min, 60-90 min za ogled muzeja. Za pot do naslednje točke potrebujete 5 min.)
Na drugi strani grajskega dvorišča se po stopnicah spustite do mostu z bližnjo kapelico Janeza Nepomuka (6).
Po poti ob Kosovelovi ulici pojdite mimo Scopollijeve hiše (7) z vodnjakom in kipom rudarja.
Kmalu boste pred seboj zagledali Šelštev (8) – mogočno belo stavbo iz 18. stoletja. V njej sta obnovljena rudniška prizivnica in interaktivni prikaz idrijske geološke dediščine.
V stavbi Šelštev (8) je vhod v Antonijev rov (9), najstarejši del idrijskega rudnika in drugi najstarejši še ohranjenih rudniški vhod v Evropi. Izkopan je bil že leta 1500. Po njem so se rudarji 500 let spuščali v drugi največji rudnik živega srebra na svetu. V spremstvu vodnika in v soju jamskih svetilk se spustite tja, kjer vas poleg dragocene rude čaka tudi podzemna kapela, z malo sreče pa vas preseneti še rudniški škrat Perkmandlc.
(Priporočen čas za ogled: 10 min, 90 min za ogled Antonijevega rova. Za pot do naslednje točke potrebujete 1 min.)
V stavbi Šelštev (8) je vhod v Antonijev rov (9), najstarejši del idrijskega rudnika in drugi najstarejši še ohranjenih rudniški vhod v Evropi. Izkopan je bil že leta 1500. Po njem so se rudarji 500 let spuščali v drugi največji rudnik živega srebra na svetu. V spremstvu vodnika in v soju jamskih svetilk se spustite tja, kjer vas poleg dragocene rude čaka tudi podzemna kapela, z malo sreče pa vas preseneti še rudniški škrat Perkmandlc.
(Priporočen čas za ogled: 10 min, 90 min za ogled Antonijevega rova. Za pot do naslednje točke potrebujete 1 min.)
Z Mestnega trga se čez park usmerimo proti Lapajnetovi ulici in do mosta za pešce čez reko Idrijco (15), nato pa nadaljujemo pot mimo cerkve Sv. Jožefa delavca (16) do prhavzov (17) na Arkovi ulici. Prhavzi so značilni delavski večstanovanjski bloki, ki jih je na prelomu iz 19. v 20. stoletje gradil rudnik za svoje zaposlene. Tudi na Rudarski ulici je več značilnih rudarskih stanovanjskih hiš, saj je rudnik tedaj zaposloval več kot tisoč ljudi.
(Za pot do naslednje točke potrebujete 3 min.)
Na poti nazaj po prečkanju reke Idrijce zavijte na Rožno ulico in nato po Bazoviški ulici nadaljujte pot do Jaška Frančiške (19). V Mestnem muzeju Idrija si lahko po prehodnem dogovoru ogledate rudniške stroje in naprave. Med njimi je tudi eden največjih ohranjenih parnih strojev v Evropi.
V neposredni bližini je značilno visoka Rudarska hiša (20), prepoznali jo boste po strmi strehi. Po predhodnem dogovoru si v hiši lahko ogledate dom rudarske družine z avtentično opremo ter se pogovorite z rudarjevo ženo, ki vam bo pokazala tudi skrivnosti klekljanja.
(Priporočen čas za ogled: 5 min, ogled z vodnikom 45 min. Pot do naslednje točke: 2 min.)
Preden se vrnete na izhodišče, postojte še pri Cerkvi Sv. Trojice (21), zgrajeni leta 1500. Najstarejša idrijska cerkev je zgrajena na prizorišču legende o odkritju živega srebra v Idriji. Leta 1490 naj bi kmet Škafar tu ob nalivanju vode v škaf opazil nenavadno svetlikanje. Škaf, napolnjen s samorodnim živim srebrom, namesto z vodo, je bil tako težak, da ga ni mogel premakniti.
V bližini je še Meščanski čebelnjak (22), zgrajen že leta 1925 po naročilu Franca Lapajneta, znanega idrijskega trgovca s čipkami. Krasijo ga panjske končnice, porisane z motivi Idrije in idrijske dediščine.
Namig: Med dobrotami, ki se ponašajo s certifikatom Idrija izbrano, je tudi med. Med in drugi kulinarični ter rokodelski izdelki, označeni z nazivom Idrija izbrano, so na voljo v Centru za obiskovalce (1), kjer se lahko dogovorite tudi za degustacijo značilnih kulinaričnih posebnosti.
(Priporočen čas za ogled: 10 min. Pot do naslednje točke: 2 min.)
Vrnite se na Mestni trg in si oglejte še monumentalno zgradbo Čipkarske šole (14), odprte leta 1876. Na Mestnem trgu lahko idrijsko čipkarstvo (5) spoznavate v več trgovinicah in studiih.
Namig: Načrtujte vrnitev v mesto v času Festivala idrijske čipke. WWW.FESTIVALIDRIJSKECIPKE.SI
DO DIVJEGA JEZERA
Iz centra Idrije je le 3 kilometre do nenavadnega jezera med stometrskimi prepadnimi stenami.
Na poti proti jezeru vas bo presenetila Idrijska kamšt – velika črpalna naprava na vodni pogon iz leta 1790. Njeno pogonsko kolo ima v premeru več kot 13 metrov. Nekoč je iz rudnika črpala jamsko vodo. Usmerite se na naravoslovno učno pot, ki vas bo ob rakah (vodnih kanalih) pripeljala do skrivnostnega Divjega jezera, prvega slovenskega muzeja v naravi. Vanj voda priteka iz strmo spuščajočega se rova, za sedaj raziskanega do globine kar 160 metrov.
Več informacij: TIC Idrija
www.visit-idrija.si
Center je odlično izhodišče za raziskovanje Idrijskega. Na razstavo “Zapisano v kamninah”, ki je na ogled v Centru za obiskovalce, se lahko podate sami, z avdio vodičem, aplikacijo TeachOUT ali pa z vodniki interpretatorji, ki vas bodo popeljali na zanimivo, interaktivno popotovanje v geološko preteklost. Z maketami, modeli, eksponati, animacijami in video predstavitvami boste spoznali zgodbo o idrijskem nastanku ter se seznanili z našimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Razstava predstavlja izvrstno izhodišče, da se po njenem ogledu odločite, kam v naravo jo boste mahnili in kaj si boste ogledali. Po predhodnem dogovoru vam v Centru pripravijo tudi degustacijo lokalnih dobrot.
Prelovčeva 5, T: 05 37 43 916
Idrijski žlikrofi so slovita idrijska specialiteta z nacionalno in evropsko oznako Zajamčena tradicionalna posebnost. Gre za posebno oblikovano jed iz rezančevega testa, polnjenega z nadevom iz kuhanega krompirja, čebule, ocvirkov ali zaseke ter majaronom. Besedilo, ki ga hrani Mestni muzej Idrija, pravi, da: „Idrijčanke prav v njih denejo vse svoje kuharsko znanje, ljubezen in hrepenenje.“ Tradicionalne idrijske boste našli pri večini gostinskih ponudnikov kot tudi v lokalnih trgovinah ter na tržnici.
Idrijski žlikrofi so slovita idrijska specialiteta z nacionalno in evropsko oznako Zajamčena tradicionalna posebnost. Gre za posebno oblikovano jed iz rezančevega testa, polnjenega z nadevom iz kuhanega krompirja, čebule, ocvirkov ali zaseke ter majaronom. Besedilo, ki ga hrani Mestni muzej Idrija, pravi, da: „Idrijčanke prav v njih denejo vse svoje kuharsko znanje, ljubezen in hrepenenje.“ Tradicionalne idrijske boste našli pri večini gostinskih ponudnikov kot tudi v lokalnih trgovinah ter na tržnici.
Prelovčeva 9, T: 05 37 266 00
Muzej mestno dediščino predstavlja na gradu Gewerkenegg, v Idrijski kamšti, v Idrijski rudarski hiši ter v tehniškem oddelku muzeja v Frančiškovem jašku. Razstave na gradu pripovedujejo pol tisočletja dolgo zgodbo Idrije in z rudarstvom povezanih tehniških dosežkov, povezave s španskim Almadénom, kjer je deloval največji rudnik živega srebra na svetu, ter zgodbe o posebnostih in prefinjenosti idrijske čipke.
Prelovčeva 9, T: 05 37 266 00
Idrija je od nekdaj veljala za pomembno središče klekljarskega znanja, od koder se je spretnost oblikovanja in izdelovanja čipkastih umetnin širila v širni svet. Idrijska čipka je bila prvič omenjena že leta 1696. Ob tradicionalnem znanju se danes v Idriji razvijajo novi pristopi in inovativni izdelki, ki čipko umeščajo v sodobne tokove mode in umetnostne obrti. V mestu deluje slovita Čipkarska šola, za ohranjanje dediščine skrbi tudi Društvo klekljaric idrijske čipke. Geografska označba »Idrijska čipka« jamči kakovost klekljane idrijske čipke s točno določenega območja, veščini klekljanja idrijske čipke pa je bila njena univerzalna vrednost priznana s skupnim vpisom enote »Klekljanje čipk v Sloveniji« na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Kapelica, posvečena sv. Janezu Nepomuku, se nahaja pod gradom, ob potoku Nikovi. Postavljena je v spomin na veliko poplavo leta 1525, ki je bila posledica plazu, do katerega je prišlo zaradi močnega potresa leta 1511. Današnjo podobo s kvadratnim tlorisom in majhnim stolpičem je kapelica dobila v času baroka.
Kosovelova ulica
Zgodovina hiše, imenovane po znamenitem naravoslovcu Antoniusu Scopoliju, prvem idrijskem zdravniku, sega v 18. stoletje. Sprva je bila last rudniškega upravitelja F. A. Steinberga, kasneje pa ordinacija in prebivališče rudniških zdravnikov. Med njimi je bil tudi Scopoli, ki je v Idriji služboval v letih 1754–1769. Gojil je različne vrste rastlin, ki jih je prinašal s svojih raziskovalnih poti in ustvaril delo Flora Carniolica (1760, 1772).
Kosovelova ulica 8
Mogočna zgradba iz sredine 18. stoletja je na vhodu v rudnik služila kot prizivnica – kot prostor, kjer so se rudarji zglasili na delo. V nadstropju je leta 1787 začela obratovati ambulanta, v kateri so oskrbovali rudarje, zastrupljene z živim srebrom. Konec 19. stoletja so v stavbi uredili stanovanja za priseljene rudniške uslužbence. Od leta 1994 je Šelštev vhod v turistični rudnik.
Kosovelova ulica 3
Najstarejši del idrijskega rudnika pod mestnimi ulicami skriva in odkriva neprecenljivo bogastvo, ki je 500 let poganjalo razvoj rudarskega mesta. Rov je bil izkopan leta 1500 in je najstarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi. V 300 metrov dolgem vstopnem rovu, ki je sprva podprt z lesom, nato pa obzidan z apnenčevimi bloki, je tudi kapelica Sv. Barbare. Obisk Antonijevega rova je nepozabno doživetje, primerno tudi za otroke.
Kosovelova ulica 3, T: 05 37 71 142
Najstarejši trg v Idriji se ponaša z baročnim vodnjakom, ki naj bi stal natanko na mestu odkritja živosrebrne rude. Na mestu, kjer je bila na dan sv. Ahacija (22. 6. 1508) odkrita bogata cinabaritna ruda, je dolga desetletja deloval Ahacijev jašek ali tudi »jašek sreče«. Kasneje so tam postavili baročni vodnjak. Tu je bilo pomembno delovišče, hkrati pa prostor, kjer so se ljudje srečevali, obhajali različna praznovanja in ob robu katerega so se nanizala pomembna kulturna in gospodarska poslopja.
Trg Sv. Ahacija
Idrijsko filmsko gledališče deluje v najstarejši ohranjeni gledališki stavbi na Slovenskem. Postavljena je bila okoli leta 1770 iz materiala, ki je ostal ob izgradnji bližnjega žitnega skladišča. Stavba baročne ovalne oblike s klasicističnim preddverjem je imela 17 lož, dvorana pa je sprejela do 300 obiskovalcev. Za program so skrbeli lokalni entuziasti in popotniški umetniki. Leta 1952 je bila stavba preurejena za prirejanje kinematografskih predstav, od leta 2001 je spomenik državnega pomena.
Trg Sv. Ahacija 5
V eni najstarejših baročnih stavb v Sloveniji je bilo skoraj poldrugo desetletje žitno skladišče. Tu so idrijski rudarji od leta 1764 do 1912 prejemali del plače v obliki žita in drugih živil. V Rudniškem magazinu danes delujejo Galerija Magazin, Mestna knjižnica in čitalnica ter Vojni muzej, ki si ga lahko ogledate ob predhodni najavi. Stavba je od leta 2001 spomenik državnega pomena.
Ulica Sv. Barbare 4-5
Idrijska mestna hiša je reprezentativna secesijska upravna palača, zgrajena leta 1898. V njej je danes sedež občinske uprave. Ob praznovanju bogate petstoletne rudarske preteklosti je bilo leta 1990 na steni preddverja nameščeno posvetilo idrijskim rudarjem, slikar Nande Rupnik pa je izdelal grafit po osnutku Ivana Seljaka Čopiča. Leta 1992 je bila z grafiti okrašena še sejna dvorana: Nande Rupnik je dekoracijo posvetil rudniškim tehničnim mojstrovinam, akademski slikar Rudi Skočir pa vsem generacijam idrijskih rudarjev.
Mestni trg 1
Na Idrijskem se reka Idrijca prebija skozi kratko in ozko sotesko Strug z zelo strmimi pobočji. Ob močnih padavinah jo napajajo številni kratki pritoki in več kraških izvirov. Njene vode s pomočjo jeza Kobila polnijo znamenite idrijske rake – kanale, po katerih so nekoč dovajali vodo za pogon rudniških črpalk. To območje je zavarovan krajinski park Zgornja Idrijca. Malo naprej teče reka skozi mesto Idrija. Tu se ji z leve strani pridruži potok Nikova.
Župnijska cerkev, zgrajena leta 1969, stoji na križišču idrijskih prometnic. Z njo so v Idriji nadomestili cerkev sv. Barbare, ki je bila ob koncu druge svetovne vojne močno poškodovana, ter pokopališko cerkev Sv. Križa, od katere je ostal zvonik. Sv. Barbara je zavetnica rudarjev, Sv. Jožef delavec pa je zaščitnik rokodelcev in obrtnikov.
Arkova 1
Rudnik je za delavce gradil delavske kasarne, ki so tudi mlajšim rudarjem s slabšo plačo omogočile zdravo in poceni bivanje. Prvi prhavz – 12-stanovanjski delavski blok, ki je bil delno lesen, so zgradili leta 1872. V naslednjih desetletjih se mu je pridružilo še 14 dobro zidanih večjih stanovanjskih blokov in 10 manjših dvodružinskih delavskih hiš. Okoli leta 1900 je bila v teh stanovanjih nastanjena že tretjina rudniških delavcev.
Žganje rude se je skozi pet stoletij razvijalo od najpreprostejših kop v 16. stoletju do izpopolnjenih rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995. Topilnica Hg obsega končno postajo žičnice, separacijo, transportni trak, zbirni bunker s podajalnikom, rotacijsko peč in dimno komoro z dimovodom. V kompleksu je urejen sodoben center za obiskovalce, kjer lahko s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnovi Hg, spoznate in doživite pomen te edinstvene tekoče kovine.
Arkova ulica 50
Jašek iz leta 1792 je služil za transport rudarjev in materiala do globine 272 metrov. V vhodni stavbi jaška Frančiške so razstavljeni rudniški stroji in naprave, ki deloma še vedno delujejo. Med njimi je tudi Kleyeva črpalka iz leta 1893, ki je petdeset let služila za črpanje jamske vode in je po znanih podatkih edina tovrstna ohranjena naprava na svetu.
Bazoviška ulica 2
Hiša je bila zgrajena ob koncu 18. in prenovljena v 19. stoletju. Zgradba, ki ima visok zatrep, tri nadstropja, pritličje in mansardo, je pretežno grajena iz lesa, le pritličje je kamnito. Obkrožajo jo zelenjavni vrtovi. Hiša pripoveduje zgodbo o življenju idrijskih rudarjev. Za ogled notranjosti se dogovorite v Mestnem muzeju Idrija.
Bazoviška ulica 4
Najstarejša idrijska cerkev je zgrajena na mestu, kjer je leta 1490 po legendi škafar odkril živo srebro. Prvotno leseno cerkvico, postavljeno leta 1500, so pozneje pozidali. Prezbiterij krasijo živobarvni vitraži. V njih se kot zgovorni simboli pojavljajo ruda, rudarska špica (koničasto rudarsko orodje) in karbidovka (jamska svetilka).
Študentovska ulica
Čebelnjak, ki ga je v začetku 20. stoletja dal postaviti Franc Lapajne, velik trgovec s čipkami, se razlikuje od običajnih slovenskih čebelnjakov. Njegov osrednji del je razširjen in izdelan iz mrežastih oken. Družina Lapajne ga je uporabljala za sestanke in prijateljska druženja.
Ulica IX. korpusa, T: 05 37 43 916
Nekdanja ljudska šola je bila po izgradnji leta 1876 ena največjih šolskih stavb na Slovenskem. V stavbi deluje Mednarodni center idrijske čipke in Čipkarska šola s stalno razstavo čipkarskih klekljanih mojstrovin. Šola že več kot 140 let neprekinjeno skrbi za prenašanje znanja, ohranjanje in razvoj veščine klekljanja.
Prelovčeva ulica 2, T: 05 37 34 570
