NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Kostanjevica na Krki ima svoje mestno jedro na otoku, ki ga obkroža sanjava reka Krka. Na otoku sta od enega do drugega mostu dve slikoviti ulici, Mali in Veliki plac, ki vas popeljeta v čase, ko so na razvoj mesta vplivali cistercijanci, plemiči, meceni in umetniki.
Sprehod po priporočeni poti opravite v manj kot uri in pol.
Ker vas bo prevzela lepota mesta, pokrajine in umetniških del, ostanite ves dan.
Sprehodite se po edinstvenem mestu. Nadaljujte pot do izjemne galerije v samostanu. Potepajte se med stotino lesenih skulptur. Zavijte k jami pod vznožjem Gorjancev.
Na sprehod po središču Kostanjevice, najmanjšem, a tudi najstarejšem mestu Dolenjske, se odpravite s parkirišča na avtobusni postaji. Po Tercijalskem mostu (1), ki ga je zasnoval sloviti Jože Plečnik, prispete na otok na reki Krki. Na Oražnovi ulici, ki jo domačini imenujejo tudi Mali plac, zavijte levo proti farni cerkvi sv. Jakoba (2), ki je najstarejša ohranjena zgradba v mestu. Le nekaj metrov stran se nahaja severni most, ki vodi do postajališča za avtodome, ki je v izboru Naj kamp Adria 2021 prejelo prvo nagrado kot najbolj urejeno postajališče za avtodome v Sloveniji po mnenju obiskovalcev.
Namig: Še nekaj metrov stran in ste v Gostilni Žolnir, kjer si privoščite kosilo z dolenjskimi jedmi.
Ogled nadaljujete po Ulici talcev, ki mu domačini rečejo Veliki plac. Sprehodite se do Ivine hiše (3), največje meščanske hiše na otoku reke Krke. Pot vas vodi naprej mimo Gorjupove hiše (4), v kateri se je rodil slikar Jože Gorjup. Njegove freske krasijo tudi naslednjo točko vašega sprehoda – Miklavževo cerkev (5). Tam, kjer se srečata Mali in Velik plac, je Kambičev trg. Tu domuje Turistično informacijski center (6), kjer lahko izberete spominke ali poiščete navdihe za doživetja mesta in Dolenjske.
Reko Krko prečkajte čez južni most (7) in zavijte desno na Ljubljansko cesto. Za stanovanjskim blokom zavijte na Grajsko cesto. Razgled na Gorjance in vinorodne griče vas spremlja na poti do nekdanjega cistercijanskega samostana (8). V njem je od leta 1974 Galerija Božidar Jakac (9), v njej pa dela mnogih pomembnih slovenskih umetnikov.
Namig: V kleti galerije je Cvičkova klet, kjer se lahko dogovorite za spoznavanje kletarjenja in degustacijo vin pridelovalcev cvička ptp – vina s priznanim tradicionalnim poreklom.
S parkirišča samostanskega kompleksa, čigar vrtove bogati Forma Viva (10), se usmerite levo. Prečkajte mostiček potoka Obrh in ob lesenih skulpturah nadaljujte pot po makadamu. Ko prečkate še potok Studena, zavijte levo proti pokopališču in Osnovni šoli Jožeta Gorjupa (11). Na pročelju šole lahko že od daleč opazite mozaik »Bitka na Krškem polju«, po predhodnem dogovoru pa si lahko ogledate tudi galerijsko zbirko v šoli.
Namig: Če za mostom čez Studeno zavijete desno, ste v nekaj minutah pri Kostanjeviški jami Oglejte si priporočeni Odcep za potep.
Od šole se vrnete v staro mestno jedro na otoku prek južnega mostu. Na Malem placu oz. na Oražnovi ulici se ozrite v Oražnovo hišo (12) iz leta 1831. Pred njo je kip dr. Ivana Oražna, zdravnika in enega od pobudnikov Medicinske fakultete v Ljubljani. Mimo Ministerialnega dvorca (13) z elementi srednjega veka in baroka prispete nazaj do lesenega Tercijalskega mostu, kjer ste začeli svoj potep po Kostanjevici na Krki.
Namig: Na Oražnovi ulici si v Pizzeriji Otok privoščite slastno pico ali kaj »za piknit«.
V KOSTANJEVIŠKO JAMO
Od lesenega mostička čez potok Studena, ki ste ga prečkali po vrnitvi iz Galerije Božidar Jakac, je le še 5 minut hoda do vznožja Gorjancev in Kostanjeviške jame. V njej podzemni vodni tokovi že tisočletja ustvarjajo sigaste tvorbe pravljičnih oblik. V jami, daljši od dveh kilometrov, je 300 metrov razsvetljenih in urejenih za turistični ogled. Pot po jami je primerna tudi za otroke in starejše obiskovalce. V jami, odprti od aprila do konca oktobra, je ves čas 12 stopinj Celzija.
Več informacij: TIC Kostanjevica na Krki
www.kostanjeviska-jama.com/
Prvotni most je zasnoval sloviti arhitekt Jože Plečnik, ki je dolga leta prijateljeval s kostanjeviško lekarnarko Emilijo Fon. Most je bil prvotno sestavljen iz lesa tovorne žičnice za spravilo lesa z Gorjancev. Zgradili so ga v letih 1955–56. Po prenovi leta 1997 znova služi pešcem in kolesarjem.
Ulica talcev
V kasneje barokizirani župnijski cerkvi iz 13. stoletja je ohranjena ladja s stopničasto poglobljenima in poslikanima romanskima portaloma, ki sodita med najkvalitetnejše kamnite spomenike v Sloveniji.
Ulica talcev 31
Največja meščanska hiša na otoku, zgrajena leta 1878, ima bogato okrašeno čelno fasado, obokano pritličje, tlakovce iz okoliškega kamna in notranje dvorišče v senci mogočnega kostanja. Hiša, ki je v preteklosti že bila gostilna, je zdaj namenjena oddihu.
Ulica talcev 9, T: 69 927 593
Jože Gorjup (1907–1932), slikar, kipar in grafik, rojen v tej hiši, se je po študiju v Zagrebu in Firencah vrnil v rodno mesto. S poslikavo cerkve Sv. Miklavža je soustvarjal prenovo slovenskega cerkvenega slikarstva. Za cerkev je iz žgane gline izdelal tudi kip Jezusa. Njegove oljne slike so na ogled v Galeriji Božidarja Jakca.
Ulica talcev 8
Gotski prezbiterij cerkve, prvič omenjene že v 16. stoletju, od leta 1931 krasijo freske Jožeta Gorjupa, ki so za mnoge ena najlepših novejših cerkvenih poslikav v Sloveniji. Tudi zvonik z novejšimi bronastimi zvonovi je dobil današnjo novogotsko obliko v začetku 20. stoletja.
na razcepu med Oražnovo ulico in Ulico talcev
Turistično informacijski center se od leta 2021 nahaja na novi lokaciji, v večstanovanjski stavbi v prostorih nekdanje Mestne tržnice. Ker je bila tukaj nekoč pošta, ji domačini pravijo »stara pošta«. Prostor je v lasti Občine Kostanjevice na Krki. Tukaj dobite vse informacije o našem kraju in se dogovorite za vodene oglede mesta.
Kambičev trg 5, T: 07 49 88 152
Kostanjevica je edinstveno mesto na otoku reke. Dostop na otok omogočajo trije mostovi: tercijalski most ter severni in južni most. Mostove so v mestu gradili iz hrasta doba iz bližnjega Krakovskega gozda. V preteklosti so stebre za mostove v reko zabijali ročno.
Kambičev trg
Samostan, ki ga je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski, je bil v 13. in 14. stoletju versko, kulturno in gospodarsko središče območja ob spodnjem delu reke Krke. Po razpustitvi samostana v 18. stoletju je kompleks doživel več prezidav. Iz tega časa sta dva trakta velikega arkadnega dvorišča, ki je med največjimi v srednji Evropi.
Grajska cesta 45
V prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana od leta 1974 deluje ena največjih slovenskih galerij. Na stalnih razstavah predstavlja dela slikarja in grafika Božidarja Jakca (1899–1989) ter dela slovenskih ekspresionistov. Tu si lahko ogledate tudi Pletersko zbirko starih mojstrov, ki je last bližnje Kartuzije Pleterje. V prostorih lapidarija in v nekdanji samostanki cerkvi so na ogled občasne razstave vrhunskih domačih in tujih umetnikov.
Grajska cesta 45, T: 07 49 88 140
Na vrtovih samostanskega kompleksa je na prostem razstavljenih več kot sto skulptur, ustvarjenih na mednarodnem kiparskem simpoziju Forma Viva, ki poteka od leta 1961 do danes. Skulpture umetnikov z vsega sveta so ustvarjene izključno iz lesa hrastov, značilnih za to območje.
Grajska cesta
Na pročelju šole, zgrajene leta 1906, je največji mozaik v srednji Evropi. Prikazuje Bitko na Krškem polju iz časa kmečkih uporov leta 1573. Mozaik sta leta 1962 ustvarila slikar Ivan Seljak–Čopič in mozaičar Alfio Tambosso–Ultra. V šoli je Galerija Jožeta Gorjupa z izborom plastik, slik, risb in grafik iz obsežne mednarodne zbirke Galerije Božidar Jakac. Ogled galerije je možen po predhodnem dogovoru.
Gorjanska cesta 2, T: 07 48 100 13
Dr. Ivan Oražen (1869–1921), rojen v Kostanjevici, je bil zdravnik, kirurg in porodničar ter prvi starosta Jugoslovanske sokolske zveze. Bil je med pobudniki ustanovitve Medicinske fakultete v Ljubljani in kasneje njen največji mecen. Svoje premoženje je zapustil fakulteti in Oražnovemu dijaškemu domu, iz t. i. Oražnovega zaklada (zlata, srebra, nakita) pa so oblikovane dekanske insignije fakultete. Pred hišo je Oražnov doprsni kip, delo kiparja Staneta Jarma in arhitekta Borisa Kobeta.
Oražnova ulica 2
Zametki najpomembnejše ohranjene posvetne stavbe v mestu segajo v 16. stoletje. Po velikih požarih v 16. in 17. stoletju je dobil najprej južni in nato zahodni trakt z arkadami. Kostanjeviška cisterca je v 18. stoletju poskrbela za zidavo vzhodnega trakta in kapele sv. Ane. Ko je bil cistercijanski samostan ukinjen, je mesto v zgradbi z dodatno prizidanim stopniščem uredilo novo župnišče in šolo. Leta 1958 so ga preimenovali v Lamutov likovni salon, ki se je vse do leta 2020 ponašal z razstavnim prostorom, v njem pa je tri leta deloval tudi Turistično informacijski center. Stavba, poškodovana v potresu leta 2020, zdaj čaka prenovo.
Oražnova ulica 5
