2. mednarodna konferenca NEB: Mesto smo ljudje, mesto si tudi ti
V sredo, 8. oktobra, smo v Tehnoparku v Celju skupaj z Združenjem mestnih občin Slovenije organizirali 2. mednarodno konferenco Novi evropski Bauhaus in primeri dobre prakse: Mesta, trajnostni in vključujoči življenjski prostori za nove generacije.
Udeležba na konferenci je bila odlična, prav tako prispevki sodelujočih strokovnjakov, ki so si bili enotni: tovrstna strokovna srečanja z različnimi deležniki so potrebna in smiselna.
Gradiva s konference si lahko ogledate tukaj.
Konferenco v Celju je s toplo dobrodošlico odprl župan Mestne občine Celje g. Matija Kovač. Poleg Mestne občine Celje so konferenco podprli še v Skupnosti mestnih občin Slovenije in Zavodu za gradbeništvo.
Prvo predstavitev je imela Maruša Zorec iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. »V historičnih mestih kapital usmerja prenovo in razvoj, kar pa ni najbolje. Treba bi bilo izkoristiti obstoječe zgradbe za nove namene. Nova arhitektura v mestnih jedrih bi morala biti skladna. Pojavlja se vprašanje, ali je toliko novogradenj res potrebnih glede na statistične podatke, ki opozarjajo na veliko število praznih zgradb in stanovanj,« je dejala.
Arhitektka Loredana Stasisin je z udeleženci delila svoje projekte in izkušnje. »Ljudje niso dovolj specializirani na področju kulturne dediščine na evropski ravni,« je dejala.
Slavka Zupan je razložila ozadje in namen projekta REVIVE*, mednarodnega projekta partnerjev iz šestih držav, med njimi Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Predstavila je proces, v katerem so mladi profesionalci, sodelujoči v projektu, s svojo vizijo, idejami in prototipi vplivali na ljudi in sam prostor kulturne dediščine na štirih lokacijah.
Ines Lupše z Ministrstva za naravne vire in prostor je predstavila pravne podlage in usmeritve za prostorski razvoj. Obrazložila je različne termine, kaj je širše mestno območje, kdo so nosilci urbanega razvoja, kaj mora mesto imeti, da zadosti vlogi središča. »630 hektarjev letno je na novo pozidanih, cilj je priti na 0,« je poudarila. Izpostavila je še, da nekatera mesta želijo več turizma, nekatera mestna središča pa ravno nasprotno, saj postajajo predraga za prebivalce.
Dr. Barbara Lampič iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila raziskovalni projekt Živa mesta, ki se nanaša na prenovo mestnih središč s ciljem priprave izvedljivih ukrepov in instrumentov za celovito prenovo in oživitev demografsko in funkcionalno osiromašenih mestnih središč ter določitev njihove prilagojene ponovne rabe. »Preden se razmišlja o novih objektih, je treba ugotoviti, kakšno je stanje na že obstoječih,« je izpostavila.
Po odmoru je sledila okrogla miza. Na njej so sodelovali sogovorniki Tomaž Černe, dr. Janez Šušteršič, Peter Crnić in Mateja Kavčič. Na okrogli mizi so se vsi prisotni strinjali, da je v Sloveniji veliko neizkoriščenega potenciala na področju prenove. Zaključno misel je podala arhitektka Mateja Kavčič z željo po tem, da bi država naredila več za to, da se negativna retorika »Prenovljene hiše so drage in grde.« spremeni v »Stare hiše so lahko lepe in pri tem vam bomo pomagali.«.
Primeri dobrih praks
Dr. Iztok Kovačič iz Mestne občine Novo mesto je predstavil zaključene in tekoče projekte prenove v Novem mestu. Zaključil je s pomembno mislijo: »Mesto mora imeti meščane.«
Tadeja Falnoga iz Zavoda Celeia (Mestna občina Celje) je predstavila projekt Urbact ter ukrepe v Mestni občini Celje. Spodbujajo čim manj elementov oglaševanja, mestno jedro namenjajo pešcem in mu dodajajo čim več cvetlic. »Za dobro upravljanje mestnega jedra so zelo pomembni javno-zasebni odnosi lastnikov objektov v mestnem jedru,« je prepričana. Enega od udeležencev konference je zanimalo, od kod so prenovljeni kioski v celjskem jedru. Predavateljica je odgovorila, da so to bili stari kioski, ki so bili razporejeni čez celotno Celje in da so jim dali novo namensko rabo.
»V občini se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo za staro mestno jedro s 100 objekti kulturne dediščine,« je izpostavila Vesna Pajić iz Mestne občine Koper. Udeležence je v predstavitvi popeljala skozi zgodovinske plasti Kopra. Izpostavila je, da je vedno potreben razmislek, ali nove funkcije res zahtevajo nove gradnje. Zgradba se spremeni v spominek in tako nadomesti kolektivni spomin, ta se postopoma izgubi.
Sabina Vranc (Mestna občina Velenje) je predstavila projekt prenove glavne ulice v mestnem jedru Velenja. Gradbišče ograje so bile prvič namenjene promociji, kar se je izkazalo za dobrodošel pristop do deležnikov. Vsa prenova je dokumentirana na posebni spletni strani. Vsi deležniki, tako ponudniki kot stanovalci, so imeli na voljo dobre komunikacijske kanale. Večja vključenost pomeni tudi večjo sprejetost rešitev. Transparentnost vodi v zaupanje in razumevanje pri izvedbi prenove. »Mesto smo ljudje, mesto si tudi ti,« je še dejala.
Večletno kampanjo Občine Slovenj Gradec Gremo v mesto je udeležencem konference predstavila Marija Lah. Prenova z bogatim programom, kjer sodelujejo tako javne ustanove kot zasebniki, gostinskih ponudniki vodijo v živahno mesto jedro, ki je in naj bo središče kulture in tudi zabave.
Del konference, namenjen primerom dobre prakse, je sklenila dr. Mateja Golež z Zavoda za gradbeništvo. V svojem prispevku Inovativni pristopi v prenovi in možnosti razvoja prenovitvene industrije je izpostavila, da je treba pri prenovi popularizirati uporabo tradicionalnih materialov.
Sklepna misel konference je bila, da lahko le s skupnim trudom naredimo (pre)potrebne premike pri spodbujanju prenove in ohranjanju naše skupne kulturne dediščine. Da bodo mesta res živela, da bodo prijetno okolje za bivanje in tudi stimulativno okolje za razvoj dejavnosti.
*Konferenca je potekala v duhu sporočila projekta REVIVE in ideje novega evropskega Bauhausa, ki stremi k lepšemu, trajnostnemu in vključujočemu načinu življenja.
Projekt REVIVE sofinancira Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa.
Foto: Nejc Vurnik/ZZMS
