Legenda o nastanku Žičke kartuzije
Po vrnitvi iz križarske vojne leta 1147 naj bi si štajerski mejni grof Otokar III. želel oddahniti, zato se je odpravil na lov na Konjiško goro. Oddaljil se je od ostalih lovcev in prišel v senčnato globel na južni strani gore, kjer je nenadoma zagledal košuto izredne beline. Grof se je ustavil na tem prelepem koščku narave, si oddahnil in malo zaspal. V dremežu je zagledal privid – moža, ki se je svetil bolj kot sonce in je bil oblečen v kameljo kožo. Tujec se je predstavil kot Janez Krstnik in grofu naročil, naj na mestu, kjer je zaspal, pozida samostan, vanj pa naseli kartuzijane, ki so pred tem s svetim Brunom na čelu ustanovili Veliko kartuzijo v francoskih Alpah. Otokar je svetniku zagotovil, da bo naročilo izpolnil in svetnik je izginil. Medtem se je približevalo grofovo spremstvo s psi, ki so podili zajca. Žival je iskala zavetje in se zatekla v plemičevo naročje. Vpitje lovcev je Otokarja prebudilo iz sna in v slovenskem jeziku je vzkliknil: “Zajec, glejte zajca!” In ta kraj je grof imenoval Zajec, nemško Seitz. Domačini pa še sedaj samostanu rečejo “Zajcklošter”.
Obiščite ŽIČKO KARTUZIJO z OTAKARJEVO PENINSKO KLETJO, ZELIŠČNO PRODAJALNO in LONČARSKIM ATELJEJEM ter se okrepčajte v najstarejši še delujoči gostilni na Slovenskem, GASTUŽU (1467).
