blog / 26. januarja 2026

Pust mastnih ust

Nazadnje posodobljeno 26. januarja 2026

Zimski čas v slovenskih zgodovinskih mestih nikakor ni dolgočasen in siv, temveč obarvan z veselim pričakovanjem pomladi, ki ga obhajamo s pustnim rajanjem februarja ali marca. Če vas zanima, kako se pust praznuje na Slovenskem, katere jedi so za ta čas značilne in na katerih prireditvah boste v zgodovinskih mestih lahko dali duška svoji norčavosti, hitro preberite spodnje vrstice.

Od hiše do hiše, od vrat do vrat
prinašamo smeh vam in s smehom pomlad.
Zato pa nam dajte
en dinarček, dva,
tri krofe, tri bobe
in košček mesa.

Nekaj podobnega otroški pesmici znanega skladatelja Janeza Bitenca so morda v preteklosti prepevale maškare, potem ko so si nadele maske, izdelane iz materialov, ki so bili doma na voljo, in z radostjo in hrupom hitele iz dežele izganjati zimo. Za veselje, ki so ga prinesle k hišam, so bile nagrajene s skromnimi domačimi dobrotami.

Pustovanje je eden najstarejših ljudskih običajev, na Slovenskem pa eden izmed najpomembnejših ljudskih praznikov, tesno povezanih s čaščenjem pomladnih – dobrih – sil, ki so v deželo prinašale sonce, prebujanje narave in obljubo obilja. Ravno obilje je nekaj, kar naj bi zaznamovalo pustni čas, čeprav beseda pust ali karneval izhaja iz italijanske besedne zveze »carne leva«, tj. pusti meso ali mesopust.

Poganjanje pusta na Jesenicah, ok. 1930. Foto: Kamra.si

Gospodinje so se v pustnem času torej potrudile, da so domačo mizo obložile z mastno ali cvrto, kalorično hrano, s pokopom pusta, na pepelnično sredo, pa se je začel 40-dnevni post pred veliko nočjo, še enim nekoč zelo pomembnim praznikom.

Kdaj je pust

Kdaj je pust, je verjetno eno od prvih vprašanj, ki si jih vsako leto postavimo, preden začnemo brskati za pustnimi kostumi, rajanji in seveda recepti za slastne pustne jedi. Določanje datuma pusta je pravi mali astronomski podvig, neposredno vezan na veliko noč. Ker je velika noč t. i. premični praznik, se skupaj z njo po koledarju premika tudi pust. »Formula« za določitev datuma, kdaj je pustni torek, gre na kratko takole: najprej izveste, kdaj je velikonočna nedelja (prvo nedeljo po prvi pomladni luni), temu datumu odštejete 47 dni (40 dni posta in sedem vmesnih nedelj). Pustni torek je tako enkrat med 3. februarjem in 9. marcem. Kar velik razpon, kajne? V letu 2026 bo tako pustna sobota 14. februarja, pustni torek pa 17. februarja.

Slovenske pustne jedi 

Tisti del pusta, ob katerem so se nekdaj zlasti otroške oči najbolj bleščale, se je na Slovenskem tradicionalno začel s t. i. debelim ali tolstim četrtkom, prvim dnevom pustnih, mastnih in nasitnih jedi. Na ta dan so se jedle jedi iz ocvrtega testa in hrana iz boljših kosov mesa. Gospodinje so jedi cvrle na svinjski masti. Ker je pust sledil času kolin, so bile zanj še zlasti značilne jedi s svinjino, npr. ričet s svinjskimi rebrci, klobase ali prekajena svinjska krača, ki so jih obložili s kašo, kislim zeljem ali repo in praženim krompirjem. Meso je bilo v postnem času, ki je sledil pustu, prepovedano.

Posebnost pustnega časa je bila slana potica z nadevom iz ocvirkov, ki so ji rekli ocvirkovka, špehovka ali ocvirkovca. Na Ptujskem so svojčas kuhali danes malo znano ptujsko kurentovo juho. Ponekod po Sloveniji so bili na pustni torek obredna jed tudi žlikrofi, narejeni iz ajdove ali bele moke.

Seveda je moralo dišati tudi po sladkem: najbolj razširjene so bile jedi iz ocvrtega sladkega testa, kot so krhki flancati, ki so jim pravili tudi kroštole (hroštole) ali štravbi, ali pa miške (v Istri fritole ali frncli), menda z Dunaja so k nam prišli tudi krofi in postopoma zavzeli prestol najbolj prepoznavne pustne sladice. Slano ali sladko, pravilo je (bilo) za pusta le eno: da je čim bolj mastno.

Zabavajte se s pustom

S pustnim časom so neločljivo povezani običaji, ki so se prenašali iz roda v rod in se skozi čas izoblikovali v nekaterih krajevnih specifičnostih ter postali pomemben del bogate slovenske kulturne dediščine. Ljudje so se šemili zato, da bi se povezali z duhovi prednikov ali onstranstvom in se približali naravi in njenim zakonitostim. Posebne pustne maske, povorke in rajanja najdemo tudi v zgodovinskih mestih – nekateri izmed njih so celo svetovno znani!  

Kurentovanje na Ptuju

Eno izmed najbolj prepoznavnih pustnih praznovanj v Sloveniji je kurentovanje na Ptuju. Simbol ptujskega pustovanja je lik kurenta ali korenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo. Včasih so se v ta lik smeli našemiti le odrasli fantje, ki so od svečnice do pepelnice obiskovali hiše in prinašali srečo, tradicionalno v družbi vraga/hudiča. Izdelava kurentije – oprave kurentov – zahteva čas in znanje, ki ga imajo le redki mojstri.

Obhodi kurentov, ki se dokumentirano pojavljajo že od leta 1880, spadajo med najpomembnejše pustne šege v Sloveniji in so od leta 2017 uvrščeni na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Lonely Planet jih je uvrstil med najbolj zanimive karnevale na svetu, saj se na njem predstavljajo etnografski liki, kot jih nikjer drugje ne boste videli.

Kurentovanje bo letos na Ptuju potekalo od 7. do 17.  februarja, vrhunci bogatega programa bodo:

  • sobota, 7. februarja, ob 11.00: Otvoritvena etno povorka
  • sobota, 14. februarja, ob 10.00: Ex-tempore Ptuj karneval 2026: Odprtje razstave
  • nedelja, 15. februarja, ob 13.00: Mednarodna karnevalska povorka
  • torek, 17. februarja: Pustni torek in slovo od pusta

Šelmarija v Kostanjevici na Krki

Tradicija pustnega rajanja je značilna tudi za Kostanjevico na Krki, kjer se že od leta 1854 v pustnem času odvije štiridnevno tradicionalno pustovanje, imenovano šelmarija, ki velja za najstarejši pustni obred na Slovenskem in je tudi zapisano v registru slovenske nesnovne kulturne dediščine. Gre za preplet podeželskih običajev in meščanskega karnevala, kjer glavno vlogo igrajo specifični liki. Šelmarija poteka po natančnem urniku:

  • Nedeljski oklic Kurenta: Kanonik naznani prevzem oblasti, mestna gospoda in liki v frakih (oče Šelme, purgarji, mestni sodnik) pa obiščejo mestne gostilne.
  • Ponedeljkova baklada: Nočni sprevod z baklami in šaljiv občni zbor, na katerem purgarji izberejo novega predsednika Prforcenhausa.
  • Torkovo gonjenje medveda in oranje: Tradicionalni obhodi po mestu, kjer liki mažejo mimoidoče z globinom, otroci pa po ulicah simbolično vlečejo plug za dobro letino.
  • Sredin pokop Pusta: Slovo od Kurenta (pusta) s pogrebnim sprevodom, branjem oporoke in sežigom lutke, ki jo s krsto spustijo v reko Krko, čemur sledi vesela sedmina.

Celotno dogajanje, ki ga spremlja mestna godba, odraža lokalno zgodovino in identiteto prebivalcev, ki v času pusta na šaljiv način upravljajo svoje mesto.
Poimenovanje Šelmarija naj bi izviralo iz »lumpanja«, norenja, simbol pustovanja pa je šelma – v preteklosti je bila to buča, v kateri je gorela sveča, sedaj pa je to glava iz pločevine. Pustni liki, ki sodelujejo pri pustovanju, so šelmarji, včlanjeni v druščino Prforcenhaus. Posebnost Šelmarije je tudi denarna enota – kostanj.

 

Dobovski fašjenk v Brežicah

Predstavitev pustnih mask je v Ločah pri Dobovi, od koder je doma tradicionalni pustni lik ločki kosec, nato pa povorka krene v Dobovo, ki spada pod Brežice.

Ločki kosec je oblečen v obleko iz domačega platna, za vratom ima rdečo ruto, na glavi visoko pokrivalo, okrašeno z barvnimi trakovi, na obrazu nosi masko iz kartona. Za pasom ima pripete kravje zvonce, v roki pa drži koso, s katero odganja zimo. Za koscem pride orač, ki vleče plug, nato pa še babca, ki seje žito. Tudi pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov so vpisani v register slovenske nesnovne kulturne dediščine.

→ Dobovski fašjenk oziroma Fašjenk Dobova bo letos potekal do 21. februarja, ko bo tudi osrednja povorka – ta je tradicionalno vedno v soboto po pustu.

Ločki kosci, foto: Franc Šavrič

»Vomnski poh« v Tržiču

Lomski ploh ali »vomnsk(i) poh«, kot mu pravijo domačini v Lomu pod Storžičem, se vleče takrat, kadar od božiča do pusta v vasi ni nobene poroke. Nekdaj je bila namreč ravno zima čas porok. Ploh je velika smreka, ki jo neporočeni fantje vlečejo skozi vas v posmeh vsem dekletom, ki se niso hotela poročiti. Smreka predstavlja ženina. Fantje ob tem vzklikajo: »Nas niste hotele, zdaj pa imate tega kosmatega ženina!« Nekdaj ploha niso vlekli do Tržiča, temveč so ga prodali na koncu lomske doline.

Na začetku sprevoda jaha nekaj konjenikov, navadno oblečenih v narodno nošo. Prvi od njih nosi pustno zastavo iz leta 1927, na kateri je naslikan pust in izpisane vse letnice, v katerih se je ploh vlekel. Konjenikom sledijo konji, smreka in objokana nevesta, voz z glasbo, na posebnem vozu pa še kulisa z oknom, skozi katero gleda osramočena ženska. Slikoviti sprevod zaključuje voz s fantoma, ki žagata desko z narisano žensko, za katero se prepirata, in preostale maškare.

Prikaz običaja »vomnskega poha« v letu 2026 ne bo, boste pa na pustno soboto, 14. februarja, v Tržiču lahko rajali. Sprevod s parkirišča BPT krene ob 15. uri.

Pustni karneval v Ribnici

Ribniški pustni karneval je eden največjih in najbolj znanih karnevalov v Sloveniji. Znan je po svoji bogati tradiciji in pestrem izboru mask, med katerimi so, v duhu bogate rokodelske oz. suhorobarske dediščine Ribnice, najbolj značilni lik Ribn’čani z lesenimi žlicami, sodelujejo pa tudi gostujoči etnografski liki, kot so škoromati, korobači, burovži in kurenti. Karneval v Ribnici vsako leto privabi veliko število obiskovalcev, ki se prepustijo norčavosti, veselju in slastnim pustnim dobrotam. Na povorki lokalne skupine skozi igrane prizore in izvirne vozove na satiričen način obračunavajo z lokalnimi in državnimi oblastmi ter dogodki preteklega leta.

Najbolj glasna tradicionalna ribniška pustna šema je prav gotovo Burovž. Ta je svoje delo nastopil na ta debeli četrtek, z glasnim zvoncem je naznanil začetek pusta in z bučnim ropotom poskrbel za pregon vsega slabega. Prav tak namen ima tudi pokanje z biči, ki je kot sestavni del nekaterih šem, še danes prisoten na karnevalih. V Ribnici znani korobači so včasih s pokanjem začeli že na debeli četrtek pred gostilno Pildar, danes pa z bičem pokajo tudi na sobotnem Ribniškem karnevalu. Star je tudi pustni lik Urše, ki je najraje podila otroke s svojo brezovo metlo. Zanimiv je simbolni pomen brezove metle, saj po izročilu velja, da se z njeno pomočjo pomete vse staro in slabo in se tako naredi prostor novemu, dobremu.
Pust se je v Ribnici tradicionalno sklenil s sežigom slamnatega Kurenta, ki so ga Ribničani neznano kdaj preimenovali v Naceta. Ribničani so se od Naceta poslovili v pogrebnem
sprevodu, na čelu katerega je bil Burovž, Urša pa je nastopala kot užaloščena vdova. Naceta, krivca vsega slabega, zažgejo na francoskem mostu ob ribniškem gradu in ga vržejo v reko
Bistrico. To dejanje je pomenilo začetek postnega časa.

Veliki pustni karneval v Ribnici se bo s tradicionalnimi liki letos po ribniških ulicah sprehodil v soboto, 14. februarja, od natanko 14.06 naprej.

Pustna rajanja v preostalih zgodovinskih mestih

Istrska povorka, foto: Jakob Bužan

Še tako kratek postanek v zgodovinskih mestih ponuja številne navdihujoče zgodbe. Podajte se na raziskovanje mesta za en dan, odkrili boste mestne posebnosti, slastno kulinariko in ideje za pobeg v zeleno!

Nazaj na vse prispevke