NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Slovenj Gradec, ki je že od leta 1989 častni nosilec naziva Glasnik miru, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov, je mesto kulturnih zakladov preteklosti in umetniške ustvarjalnosti novejše dobe. Na potepu po mestu odkrivajte zgodbe in dela pomembnih skladateljev, kiparjev, slikarjev, pesnikov, pisateljev, duhovnikov, svetnic, mojstrov tradicionalnih obrti in – zagovornikov miru!
Sprehod po priporočeni poti opravite v dobrih 30 minutah.
Za oglede zanimivih zbirk si vzemite več ur.
Poiščite navdih za svoj mir na vznemirljivem sprehodu med mestnimi trgi in obzidjem. Nadaljujte pot med zanimivimi skulpturami s potjo v zeleno naravo.
Na Glavnem trgu sredi Slovenj Gradca ena od najstarejših meščanskih hiš že nekaj let nosi napis SREDIŠČE SVETA – tistega sveta, ki se bori za mir in človečnost med ljudmi. Napis poudarja značaj Slovenj Gradca – mesta, ki je glasnik miru. Nekdanja Mestna hiša (1) je zdaj središče kulturnega življenja mesta in prva postaja obiskovalcev. V njej domujeta Koroški pokrajinski muzej (2) in Koroška galerija likovnih umetnosti (3). Tu je tudi Turistično informacijski center (4).
(Priporočen čas za postanek: 10 minut); (Pot od te do naslednje točke: 1 minuta)
Po ogledih izbranih zbirk v nekdanji Mestni hiši se mimo skulpture, posvečene slovenjegraškemu slikarju Jožetu Tisnikarju (5), odpravite tja, kamor gleda kip Venetskega konja (6). Po sprehodu čez Trg svobode, ki je pogosto prizorišče mestnih prireditev, se ustavite na njegovi drugi strani ob dveh cerkvah. Večja cerkev, zgrajena že leta 1251, je prva cerkev na svetu, ki je posvečena sv. Elizabeti (7). V njej je med drugimi dragocenostmi tudi okno, izdelano v spomin Hugu Wolfu, slovitemu skladatelju, rojenemu v Slovenj Gradcu. Sosednja cerkev Sv. Duha (8), prvič omenjena leta 1428, je lep primer gotske arhitekture. Pot med cerkvama vas pripelje do nakazanega poteka srednjeveškega obzidja z jarkom.
(Priporočen čas za oglede: 25 minut); (Pot od te do naslednje točke: 1 min)
Napotite se nazaj proti Trgu svobode. Na levi strani opazite župnišče (9) s kipoma dveh pomembnih duhovnih mož. Jakob Soklič (1893–1972) velja za prvega muzeologa območja, župnišče pa je bilo v njegovem času pravo kulturno središče mesta. Franc Ksaver Meško (1874–1964) je pomemben koroški pisatelj, ki je kot duhovnik deloval v Selah nad Slovenj Gradcem.
(Pot od te do naslednje točke: 4 min)
Na koncu Trga svobode zavijte levo na Glavni trg, kjer se vrstijo pomniki pomembnim meščanom. Spominski plošči na pročelju hotela Slovenj Gradec (10) označujeta, da sta se v tej hiši rodila Josef Potočnik, vojaški zdravnik in oče pionirja vesoljske tehnike Hermana Potočnika Noordunga, ter pesnik Ernst Goll. Malo naprej boste pred sabo zagledali vhod v zanimivo muzejsko zbirko o ansamblu Štirje kovači (11), legendarnem narodno–zabavnem ansamblu, ki neprekinjeno deluje že več kot 60 let.
(Priporočen čas za oglede: 30 minut); (Pot od te do naslednje točke: 1 min)
Čez cesto je hiša drugačne glasbe. V eni od najlepših baročnih hiš v mestnem jedru, zgrajeni na prelomu 17. in 18. stoletja, se je rodil Hugo Wolf, svetovljanski skladatelj poznoromantičnih samospevov. Na notranji strani dvorišča je v nadstropju leseni balkon – gank, v zid pa so vdelane nagrobne plošče in spominska plošča, ki je bila nekoč na pročelju hiše. V hiši je Mednarodni informacijsko dokumentacijski center Hugo Wolf (12), spominska razstava pa predstavlja Wolfovo življenje in delo.
(Priporočen čas za oglede: 10 minut, ogled razstave: 30 min); (Pot od te do naslednje točke: 1 min)
Nazaj v strogi center mesta se napotite po levi strani Glavnega trga. Med dvema od treh skulptur Vodnjakov življenja (13), ki jih je ustvaril Mirko Bratuša, vas čaka vstop v medeni raj Perger 1757 (14). Tu že deveta generacija družine Perger ohranja izjemno dediščino medičarstva, lectarstva in svečarstva. Vstopite v trgovinico.
Namig: V trgovinici medenih dobrot in lepot se lahko dogovorite tudi za voden ogled njihove medičarske galerije in muzeja, ki je izven mestnega jedra.
(Priporočen čas za postanek: 15 minut); (Pot od te do naslednje točke: 2 min)
Ko opazite znak lekarne, se ozrite v hišo iz 17. stoletja. Lekarna (15) v tej stavbi deluje že od leta 1779. Pri lekarni zavijte levo v podhod, v katerem je razstava nekdanjih lekarniških rekvizitov. Pot skozi podhod vas pripelje do atrija Andeškega hrama (16). V atriju so steklene skulpture Matijaža Gostečnika, v hramu pa delujeta večgeneracijski center in Meškova bukvarna, kjer za izmenjavo knjig skrbi društvo njihovih ljubiteljev. Tu je tudi prva koroška soba pobega (17), kjer lahko po predhodni najavi odkrivate skrivnosti Slovenj Gradca v napetih pustolovskih igrah.
(Priporočen čas za postanek: 10 minut); (Pot od te do naslednje točke: 2 min)
Skozi drugi podhod se napotite čez Cankarjevo ulico. Stopnice vas pripeljejo do srednjeveškega mestnega obzidja (18) – najvišjega ohranjenega obzidja na Slovenskem. Ponekod je visoko tudi štiri metre. Tu je čudovit razgled na cerkev Sv. Pankracija s križevim potom in Uršljo goro v ozadju.
Z obzidja se vrnite na parkirišče. Levo zagledate stolpiče dvorca Rotenturn (19). Zavijte v njegov atrij. Arkadno dvorišče dvorca, ki je v 15. stoletju služil za obrambo mesta pred turškimi vpadi, je najlepši prireditveni prostor v mestu.
(Priporočen čas za postanek: 15 minut); (Pot od te do naslednje točke: 1 min)
Ob izhodu iz atrija zavijte levo in se na križišču napotite desno v Šolsko ulico, kjer vas čaka Čevljarska delavnica Levovnik (20). Oglejte si muzejsko zbirko v eni od najstarejših ohranjenih čevljarskih delavnic v Sloveniji. Ko prehodite Šolsko ulico, zavijte nazaj na Glavni trg, kjer vas na levi strani čaka še tretja skulptura Vodnjaka življenja (13). Prečkajte cesto in pot po Glavnem trgu nadaljujte v isti smeri do Spomenika svobode (21) in naprej do križišča, kjer vas v parku nasproti pošte čaka še kip Mahatme Gandhija (22). Od tod se po Glavnem trgu vrnite nazaj na izhodišče svoje poti.
Namig: Na vhodih v mestno jedro še danes delujeta obnovljeni restavraciji z bogato kulinariko. V izbranih lokalih si privoščite v mestu priljubljeno Wolfovo kavo, praženo po posebni recepturi in postreženo z obilico smetane.
Stavbo, prvič omenjeno že leta 1612, so skozi zgodovino uporabljali za raznovrstne namene. Tu so bili včasih zapori, skladišče za les, sedež okrajnega glavarstva, sedež okraja, Državni urad Kraljevine Jugoslavije, stanovanja, občina, okrajno sodišče, davkarija, sedež nemške oblasti in celo pisarna UDBE – uprave državne varnosti. Danes sta v zgradbi muzej in galerija. Napis Središče sveta je umetniško delo, s katerim je grupa Fokus leta 2016 odpirala vprašanja vojn in miru.
Glavni trg 24
Koroški pokrajinski muzej vabi na ogled svojih stalnih zbirk in začasnih razstav. Stalna razstava »Svet. Evropa. Mi.«, ki je prilagojena tudi obiskovalcem z okvaro vida, predstavlja zbirko rimskih kamnitih spomenikov in tri pomembnejše rimske naselbine s koroškega območja. V muzeju je tudi obsežna zbirka duhovnika Jakoba Sokliča z več kot 1800 predmeti s področja arheologije, etnologije, kulturne zgodovine, likovne umetnosti in neevropskih kultur. Osebne predmete duhovnika, pisatelja in pesnika Franca Ksaverja Meška, si lahko ogledate v njegovi spominski sobi. Na drug kontinent pa nas popelje Tretjakova afriška zbirka.
Glavni trg 24, T: 02 62 12 520
Koroški pokrajinski muzej vabi na ogled svojih stalnih zbirk in začasnih razstav. Stalna razstava »Svet. Evropa. Mi.«, ki je prilagojena tudi obiskovalcem z okvaro vida, predstavlja zbirko rimskih kamnitih spomenikov in tri pomembnejše rimske naselbine s koroškega območja. V muzeju je tudi obsežna zbirka duhovnika Jakoba Sokliča z več kot 1800 predmeti s področja arheologije, etnologije, kulturne zgodovine, likovne umetnosti in neevropskih kultur. Osebne predmete duhovnika, pisatelja in pesnika Franca Ksaverja Meška, si lahko ogledate v njegovi spominski sobi. Na drug kontinent pa nas popelje Tretjakova afriška zbirka.
Glavni trg 24,T: 02 882 21 31
Center v nekdanji mestni hiši zagotavlja turistične informacije o Slovenj Gradcu, Koroški regiji ter o Sloveniji. Na voljo je tudi bogata ponudba turističnih brošur, spominkov, razglednic, ter izdelkov domačih in umetnostnih obrti.
Glavni trg 24, T: 02 88 12 116
Poanta skulpture Hommage slovenjgraškemu slikarju Jožetu Tisnikarju (1928–1998), ki bi jo v okrnjenem pomenu lahko poslovenili z besedami Slikarju Jožetu Tisnikarju v čast in spomin, je mnogo globlja kot poimenovanje spomenik. Premišljeno izbran je bil tudi avtor skulpture, kipar Mirsad Begić, ki je z združitvijo njune »mitologije« ustvaril novo umetnino. Dvodelna skulptura, sestavljena iz voza in stebra s portretno bisto, je postavljena in obrnjena proti vhodu v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kar predstavlja povabilo k vstopu.
pred stavbo Glavni trg 24
Kip Oskarja Kogoja, ki pred bivšo mestno hišo gleda na Trg svobode in cerkev sv. Elizabete, je dobilo mesto v dar leta 1992. Podoba venetskega konja je ena najbolj izrazitih podob iz starejše železne dobe. Za Venete je bil skorajda božansko bitje, pogosto upodobljen na situlah. Stilizirana podoba naj bi ponazarjala njihovo duhovno naravo. Kogojeva upodobitev konja se v nadnaravni velikosti nahaja na več mestih – med drugim tudi pred palačo Združenih narodov v Ženevi.
pred stavbo Glavni trg 24
Prva cerkev na svetu, posvečena Sveti Elizabeti, je najstarejša stavba v Slovenj Gradcu. Leta 1251 jo je dal zgraditi grof Bertold V. Andeški in jo posvetil svoji nečakinji Elizabeti Turnogijski, ogrski princesi, zaščitnici revežev in beračev. Cerkev ima v notranjosti baročno opremo. Glavni oltar, delo Janeza Jakoba Schoya, velja za enega največjih dosežkov baročnega oblikovanja oltarjev na Slovenskem. Sliko sv. Elizabete je naslikal Franc Mihael Strauss. V notranjosti je tudi slikano okno, ki ga je skladatelju Hugu Wolfu v spomin dala izdelati njegova mati Katarina Wolf.
Vorančev trg 7
Špitalska cerkev, prvič omenjena leta 1428, je lep primer neokrnjene gotske arhitekture. V notranjosti jo krasi baročna oprema, največjo pozornost pa vzbujajo freske Andreja iz Ottinga, ki prikazujejo 27 prizorov iz Pasijona. Cerkev je bila tudi zbirališče slovenjgraških protestantov. Za ogled se dogovorite v Turistično informacijskem centru.
Vorančev trg 6
V hiši, zgrajeni leta 1884, je več kot 70 let deloval zanimiv Sokličev muzej, zdaj preseljen v Koroški pokrajinski muzej. Pred hišo je spomenik Jakoba Sokliča , duhovnika in prvega muzeologa, ki je že leta 1937 v župnišču svojo zbirko starin odprl za javnost. Več kot 40 let je deloval kot varuh premične kulturne dediščine. Družbo mu dela kip pisatelja Franca Ksaverja Meška, ki je Sokliču zapustil knjižnico z več kot šest tisoč knjižnimi enotami.
Trg svobode 5
Zgradba mestnega hotela je bila v 19. stoletju last rodbine Potočnik. Spominska plošča oznanja, da se je tu rodil Josef Potočnik (1841-1894), ki je imel po končanem študiju medicine na graški univerzi zanimivo vojaško zdravniško kariero. Njegov sin, Herman Potočnik Noordung (1892-1929), je sloviti raketni inženir in začetnik kozmonavtike ter poletov v vesolje. V isti hiši se je rodil tudi novoromantični pesnik Ernst Goll (1887-1912), ki je v svojih delih opisoval slovensko pokrajino. Pokopan je v družinski grobnici v Slovenj Gradcu.
Glavni trg 43, T: 02 883 98 50
Kam le čas beži – to je naslov legendarnega valčka, razglašenega za vižo stoletja in naslov razstave, ki s fotografijami, plakati, nosilci zvoka, notnimi zvezki in knjigami, nagradami ter priznanji predstavlja najpomembnejše mejnike v razvoju ansambla Štirje kovači od leta 1954 do danes. Ansambel je s prepoznavnim slogom slovensko narodno glasbo predstavljal tudi po Ameriki in na Japonskem.
Ozka ulica 1, Koroški pokrajinski muzej, T: 02 62 12 545
Hugo Wolf (1860–1903) je skladatelj, ki je ustvaril več kot 300 pesmi. Poleg samospevov po predlogah velikih pesnikov, je skladal cerkveno glasbo, dela za orkester in komorno glasbo. Njegovo življenje predstavlja spominska razstava v bivalnem okolju s konca 19. stoletja. V hiši deluje dokumentacijski center, ki je mednarodno vozlišče za številna društva Huga Wolfa po svetu. Tu so še knjižnica s čitalnico, manjša avdio–video dvorana ter manjša koncertna dvorana. Za promocijo in izvedbo tradicionalnih prireditev skrbi Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec.
Glavni trg 40, T: 02 62 12 520
Glavni trg bogatijo Vodnjaki življenja – Fons Vitae. Umetnina vključuje tri skulpture, ki jih je ustvaril akademski kipar Mirko Bratuša. Izvir pred hišo št. 36 ponazarja humanistično prapočelo človeške eksistence. Hoja pred hišo št. 30 simbolno upodablja refleksije in preizkušnje. Obelisk pred hišo št. 12 simbolizira svetilnik in upanje.
pred stavbami Glavni trg 36, 30 in 12
Mojstri medičarstva, lectarstva in svečarstva so v Slovenj Gradcu že gostili Dalaj Lamo, Luciana Pavarottija in več kot sto tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Kakovost in izvirnost njihovih izdelkov, ki se uvrščajo v slovensko kulturno dediščino, dokazujejo številna priznanja. V trgovinici lahko izbirate med lectovimi srci, medenjaki, bonboni, lizikami, medenimi pijačami in drugimi izdelki.
Glavni trg 34, T: 02 88 41 496
Najstarejša koroška lekarna že stoletja deluje v isti stavbi. Ohranjeni notranji detajli kažejo, da je zgradba verjetno iz 17. stoletja. Po ustnem izročilu naj bi na tem mestu nekoč delovala kovnica denarja. Posebnost hiše je bil nekoč vodnjak v kleti.
Glavni trg 28
Atrij in prostori obnovljenega Andeškega hrama omogočajo meščanom raznotera doživetja. Meškova bukvarna poleg rabljenih knjižnih zakladov ponuja različne prireditve. Večgeneracijski center skrbi za prenos znanj in aktivno učenje v vseh življenjskih obdobjih. Rokodelski center Koroške tu povezuje mojstre različnih domačih obrti.
Glavni trg 28 a
V srednjem veku je imel Slovenj Gradec obzidje z jarkom in več stolpi. Zgradili naj bi ga v začetku 14. stoletja. Takrat so ga tudi redno vzdrževali in po potrebi polnili z vodo. Mesto je imelo tudi dvoje utrjenih vrat. Obzidju se je v 16. stoletju pridružil še obodni zid graščinskega kompleksa. Povzpnite se do obzidja in uživajte v razgledu na cerkev sv. Pankaracija, ki ji domačini še danes rečejo grad, saj ima današnja cerkev zasnove najstarejšega gradu na Slovenskem.
za stavbami Cankarjeve ulice
Kjer je danes dvorec, je bil prvotno obrambni stolp, prvič omenjen leta 1361. V graščino so ga prezidali leta 1494. Sedanjo podobo z arkadnim dvoriščem je dobil sredi 18. stoletja. V njem je delovala slovenska okoliška ljudska šola. Od obnove v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je dvorec dobil današnjo podobo, je v njem sedež Mestne občine Slovenj Gradec.
Glavni trg 24
V delavnici znane slovenjgraške čevljarske družine Levovnik, kjer se je čevljarske obrti izučilo več kot 200 pomočnikov, je na ogled muzejska zbirka z originalnimi čevljarskimi orodji in pripomočki. Najstarejši eksponat je iz leta 1925. V delavnici so po meri izdelovali najrazličnejše čevlje, tudi posebne, kot so gozdarski čevlji z zaščitno kapico po lastnem patentu.
Šolska ulica 3
Spomenik, postavljen v spomin borcem za svobodo v drugi svetovni vojni, je delo Staneta Keržiča (1918–1969), predstavnika kiparstva med socialističnim realizmom in konceptualizmom.
pred hotelom Vila Pohorje, Francetova cesta 2
Kip voditelja Mahatme Gandhija (1869-1948), znanega po nenasilni drži kot obliki revolucije, je Slovenj Gradcu, mestu, zavezanemu prizadevanjem za mir, leta 2010 podarilo indijsko veleposlaništvo v Sloveniji. Avtor kipa Ram V. Sutar sodi med najuglednejše sodobne indijske kiparje. Njegovo upodobitev Gandhija je Vlada Republike Indije podarila več državam po vsem svetu.
park na križišču Glavnega trga in Pohorske ceste
