NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Na mesto ob Savinji že stoletja zre mogočni Stari grad, vreden posebnega izleta, ogleda in doživetij. V mestu pod gradom Celjskih grofov, najpomembnejše plemiške rodbine s slovenskega ozemlja, lahko poleg zgodb o Celjskih odkrivate še mnoge druge svetovljane. Spoznajte edinstveno svetovno popotnico, izjemnega fotografa, različne mojstre. Vstopite v rimsko Celeio in v burno dobo na prelomu 19. In 20. stoletja.
Odkrivajte mesto z zvezdami v grbu. Sprehodite se ob reki in po mestnem gozdu.
Načrtujte potepe v okolico.
Sprehod po priporočeni poti opravite v 30-ih minutah. Posebnosti mesta se splača odkrivati več dni.
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico. Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta.
Ogled slikovitega mestnega jedra Celja začnite na Krekovem trgu. Z železniške postaje, ki je že od leta 1846 odlična izbira za prihod v mesto, se zazrite v mogočno neogotsko stavbo Celjskega doma (1), nekdaj družabno središče nemškega meščanstva in v zgradbo Celjske mestne hranilnice (2), zgrajene leta 1887 po vzoru dunajskega Henrikovega dvora. Sprehodite se ob talni fontani in pozdravite Almo M. Karlin (3), najbolj svetovljansko Celjanko, ki se je leta 1919 sama odpravila na pot okoli sveta. Kip ob fontani jo predstavlja tako, kot da je pravkar z vlakom pripotovala nazaj v rodno mesto.
Namig: Na Krekovem trgu je tudi Hotel Evropa, eden od najstarejših hotelov v mestu. Njegova kavarna je priljubljeno zbirališče Celjanov.
(Pot od te do naslednje točke: 2 min)
Za hotelom zavijte desno v Gubčevo ulico, ki na svojevrsten način združuje različne čase mesta. Tu je ohranjena starokrščanska krstilnica (4), zgrajena ob koncu 4. ali v začetku 5. stoletja. Verjetno je bila del večjega cerkvenega kompleksa. Iz srednjeveških časov je v ulici ohranjen del mestnega obzidja, v prihodnost pa vas vabi Tehnopark (5), največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji. Vstopite in doživite znanost in tehniko na nov način! V več nadstropjih na interaktiven način spoznavate naravne pojave, delovanje elektrike, zgradbo in delovanje človeškega telesa, »resničnost iluzij« in tehnološke izzive prihodnosti.
(Priporočen čas za ogled: 90 min) (Pot od te do naslednje točke: 3 min)
Z Gubčeve ulice nadaljujete pot na Cankarjevo ulico in zavijete levo. Na presečišču ulic zagledate Ljudsko posojilnico (6), najpomembnejšo stavbo iz časa med obema vojnama. Leta 1929 so jo zgradili po načrtih slovitega Jožeta Plečnika. Ozrite se v stebriščne balkone in bronasto razpelo na strehi. Za lekarno nasproti hranilnice po ozki uličici zavijte na mestno tržnico (7). Tu ponudbo lokalnih svežih živil dopolnjuje zanimiva gostinska ponudba ob tržnem prostoru.
V restavraciji Oštirka sledijo slovenski tradiciji in utripu narave, zato so jedi sezonsko obarvane, medtem ko v Konobi Dalmacija ponujajo bogat izbor ribjih jedi. V kolikor vam izlet ne dopušča veliko časa, se lahko poslužite restavracije WOK z okusno in pristno tajsko hrano in le to odnesete s seboj.
V gostilni in pivnici Stari pisker pa poleg ostale ponudbe izstopajo burgerji vseh vrst in velikosti, nabodala, hot dogi, sladice in še veliko več.
(Pot od te do naslednje točke: 4 min)
S tržnice zavijemo na Prešernovo ulico, kjer je najbolj opazna stavba Muzeja novejše zgodovine (8) z balkonom, s katerega so meščane nagovarjali različni oblastniki. V muzeju se lahko sprehodite po ulici obrtnikov (9) in občasno spoznavate njihovo delo v živo, otroke pa tu navdušuje Hermanov brlog (10), edini otroški muzej v Sloveniji z brlogom, v katerem je več kot 400 igrač iz različnih preteklih dob. Po ogledu si v bližnji slaščičarni Zvezda privoščite mestno sladico – celjsko rol’co (11) ali pa se izključno s slovenskimi jedmi okrepčate v Kavarni Prešernova 15, od koder nadaljujete do Trga celjskih knezov, na katerem vas pozdravlja Josip Pelikan (12). Za izvirnim kipom tega izjemnega fotografa lahko vstopite v Likovni salon (13), kjer so na ogled razstave sodobne umetnosti.
Namig: V Celju je Pelikanov stekleni fotografski atelje iz leta 1899. Po predhodnem dogovoru se lahko v ateljeju z ohranjeno originalno fotografsko opremo še danes fotografirate – tudi v kostumih iz začetka 20. stoletja. Za obisk in doživetje se dogovorite v Muzeju novejše zgodovine.
(Priporočen čas za ogled: 60 min) (Pot od te do naslednje točke: 5 min)
Trg celjskih knezov se širi ob stavbi Narodnega doma (14), v času potujčevanja pomemben simbol slovenstva in središče slovenskega meščanstva. Tik ob njem je srednjeveški Knežji dvor (15), nekdanja mestna rezidenca celjskih grofov. V zgradbi domuje Galerija sodobne umetnosti (16) in Pokrajinski muzej Celje (17). V dvoru je na ogled razstava o vzponu in padcu dinastije Celjskih grofov, najlepša odkritja mesta pa vas čakajo v prostorih pod dvorcem. Tu je impozantno razstavišče Celeia – mesto pod mestom (18) – največja predstavitev cvetočega rimskega mesta z rekonstrukcijo glavne mestne ulice, z ostalinami mestnimi vilami in številnimi drugimi najdbami iz antičnega časa.
(Priporočen čas za ogled: 60 min) (Pot od te do naslednje točke: 3 min)
Po poti s kamnitim tlakom prispete na Muzejski trg s Staro grofijo, ki s svojo mogočnostjo obvladuje južno veduto mesta. V njej je Pokrajinski muzej Celje (18), kjer si lahko med drugim ogledate znameniti Celjski strop in podrobneje spoznate popotovanje Alme M. Karlin okoli sveta. Po ogledu se skozi podhod mestne knjižnice ustavite ob reki Savinji. Od tu lahko občudujete razgled na Stari grad Celje (19). Po obrečnem sprehajališču se mimo hiš iz ohranjenega mestnega obzidja sprehodite do cerkve sv. Danijela (20) z gotsko kapelo Žalostne matere božje in kamnitim kipom Pieta.
Namig: Po mostu čez Savinjo se lahko sprehodite v park in naprej v Mestni gozd z edinstveno drevesno hišo, največjo v Sloveniji. Na poti do nje je tudi gozdno otroško igrišče, tu so različne gozdne učne poti.
(Priporočen čas za ogled: 60 min) (Pot od te do naslednje točke: 15 min)
Na bližnji Glavni trg vas usmeri Marijin kip (21). Znamenje, postavljeno leta 1776, so meščani postavili tja, kjer je bil pred tem sramotilni steber za kaznovanje zločincev. Nedaleč stran je v vogalu hiše kip Alfreda Nobela (22), ki ga je v Celje pripeljala – ljubezen. Na poti po slikovitem trgu se ustavite v Paviljonu za prezentacijo arheologije (23), kjer si lahko na izvirnem mestu ogledate ostanke rimske vile in srednjeveške mestne hiše. V paviljonu deluje tudi Turistično informacijski center (24) s prodajalno mestnih spominkov.
Ko se vračate na izhodišče, se za hip ustavite na mestni zvezdi – stičišču glavnih mestnih ulic. Od tod vidite železniško postajo – vaš začetek potepa po mestu. Ko pridete znova do kipa Alme M. Karlin (4), si zaželite še ogleda drugačnih življenjskih prostorov. Po okrepčilu v bližnji Špagetariji & pizzeriji Koper obiščite še Tropsko hišo (25) v Celjskem domu in spoznajte živali v petih različnih ekosistemih iz drugih predelov sveta. Sanjajte kot Celjani – spoznavajte svet!
NA ŠMARTINSKO JEZERO
Potep po mestu slavne zgodovine nadaljujte v zeleni okolici. 6 kilometrov od mesta je Šmartinsko jezero s privlačnimi sprehajalnimi in učnimi potmi. Ena od njih vodi tudi čez pontonski most nad vodo. Na jezeru si lahko izposodite kajake in pedoline. Tu si lahko privoščite adrenalinsko izkušnjo wake vlečnice in skakalnice za akrobatske skoke v vodo. Jezero privlači ribiče, ki si tu obetajo rekordne ulove. Največji krap, ki so ga ujeli v jezeru, je tehtal kar 34,6 kg.
Več informacij: TIC Celje
www.visitcelje.eu
Na prelomu 19. in 20. stoletja, ko je bilo celjsko meščanstvo razdeljeno na slovenski in nemški del, so celjski Nemci postavili neogotsko središče svojega družabnega življenja. Nemška hiša, ki je prišlekom v mesto dajala vtis t. i. pranemškega mesta (urdeutsche Stadt), je bila že leta 1919, po prvi svetovni vojni, preimenovana v Celjski dom. V njem je delovalo več kulturnih društev. Dvorane celjskega doma gostijo različne prireditve.
Krekov trg 3, T: 03 428 79 30
Neorenesančno palačo s podrobno izdelano fasado v osrednjem delu drugega nadstropja krasijo trikotna okenska čela. Načrt za palačo je po zgledu dunajskega Henrikovega dvora pripravil arhitekt Hans Fraueneder, zgradila pa jo je Celjska mestna hranilnica, ustanovljena leta 1864. Ta je bila prvi lastni denarni zavod mesta, ki se je po prihodu železnice hitro razvijal. V zgradbi še danes delujejo bančne ustanove.
Krekov trg 6
Celjanka Alma M. Karlin (1889–1950) je bila svetovna popotnica, pisateljica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja. V letih 1919–1927 je prepotovala vse celine sveta, le na Antarktiko ni stopila. Potovala je sama in se po poti preživljala s pisanjem, prevajanjem in poučevanjem. Po osmih letih se je s kovčkom v eni roki in pisalnim strojem Eriko v drugi roki z vlakom vrnila v rodno mesto. Kip Alme Karlin je delo kiparja Vasilija Ćetkovića-Vaska. Življenje in delo Alme Karlin lahko spoznavate na razstavi v Pokrajinskem muzeju v Celju in v spominski hiši Alme M. Karlin v Pečovniku. Več informacij: TIC Celje.
Krekov trg
Starokrščanska krstilnica s preloma 4. in 5. stoletja ima osmerokotni krstilni bazen. Krstilnica sodi med redke dokazane starokrščanske elemente poznoantičnih mestnih jeder v Sloveniji.
Gubčeva ulica
V ikonični zgradbi nekdanje mestne veleblagovnice v več nadstropjih doživite številne interaktivne vsebine, ki na poučen in atraktiven način prikazujejo naravne pojave, delovanje elektrike, zgradbo in delovanje človeškega telesa, »resničnost iluzij« in tehnološke izzive prihodnosti. Tehnopark, odprt leta 2020, je največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji.
Gubčeva ulica 1, T: 03 828 20 90
Zgradba je z nekaterimi elementi del dediščine slovitega arhitekta Jožeta Plečnika, načrtoval pa jo je njegov študent Vinko Lenarčič. Ob odprtju je veljala za »novo monumentalno ognjišče prosvetne in gospodarske organizacije slovenskega ljudstva«, kot je zapisal časopis ob njenem odprtju leta 1930. Na vogalu je imela bančni del, v pritličju so bile trgovine z izložbami, v nadstropju stanovanja, del objekta je bila gledališka dvorana, v kateri danes deluje mestni kino.
Vodnikova ulica 2
Pokrita mestna tržnica stoji na območju, kjer so bili že v srednjem veku vrtovi. Danes je to srce mesta. Tržnica, obnovljena leta 2009, je neločljivo povezana s sosednjimi ulicami. Zasnovana je z več strešnimi površinami, ki s svojimi zamiki omogočajo, da je tržni prostor naravno osvetljen. Tržnica je odprta vse leto.
med Savinovo in Linhartovo ulico
V eni od najmarkantnejših mestnih stavb z renesančnim jedrom in klasicističnim pročeljem je bil od leta 1830 do leta 1853 sedež celjske mestne oblasti. Zdaj je v njej Muzej novejše zgodovine. Poleg zanimivih razstav v nekdanjem rotovžu Muzej skrbi za Fotogalerijo in galerijo Pelikan, ki je edini ohranjeni stekleni atelje na Slovenskem in eden redkih v Evropi, ter za Stari pisker – celjski zapor s spominskim prostorom žrtvam nacističnega nasilja v drugi svetovni vojni.
Prešernova ulica 17, T: 03 428 64 10
V okviru stalne muzejske razstave Živeti v Celju je urejena ulica z obrtnimi lokali in delavnicami, lekarno in meščanskim stanovanjem. Mojstri svojih obrti v delavnicah predstavljajo opremo, pripomočke in izdelke, obrtna znanja in veščine iz časa med prvo in drugo svetovno vojno. Frizer, modist, krojač, urar, zlatar, čevljar, krznar, klobučar in lekarnar so poklici, ki jih lahko tu občasno spoznavate v živo. V muzeju je predstavljena tudi edinstvena zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje, Prešernova ulica 17, T: 03 428 64 10
Hermanov brlog, edini otroški muzej v Sloveniji, otrokom predstavlja zgodovino igrač. Obiskovalce skozi muzej vodi maskota Herman Lisjak. V muzeju domuje stalna razstava Brlog igrač, ki predstavlja kar 400 igrač iz Slovenije in daleč naokoli iz različnih časovnih obdobij. Na ogled so tudi občasne razstave, ki otrokom približajo preteklost in jim pomagajo razumeti sedanjost. Muzej je prilagojen tudi senzorično in gibalno oviranim.
Muzej novejše zgodovine Celje, Prešernova ulica 17, 03 428 64 10
Celje je središče Dežele celjske, ki obiskovalcem po različnih krajih območja ponuja tudi značilne lokalne jedi. V samem mestu je priljubljena sladica Celjska rol’ca. Ročno zvit valj iz hrustljavega testa je oblit s čokolado, posut z drobljenimi lešniki in napolnjen s sladko smetano.
Josip Pelikan (1885–1977) je sloviti fotograf, mojster portretov, ki je večino življenja preživel v Celju in dokumentiral mestno dogajanje. Ustvaril je več kot 25 tisoč fotografij. Na kolesu ga v značilni fotografski drži predstavlja kip, ki ga je ustvaril kipar Vasilij Ćetkovič-Vasko. V Celju je ohranjen in ogleda vreden stekleni atelje mojstra Josipa Pelikana. Več informacij: Muzej novejše zgodovine.
Salon, v katerem lahko mimoidoči od leta 1963 že skozi stekleni vhod opazujejo dela sodobne umetnosti, je eno od razstaviš celjskega Centra sodobne umetnosti. Salon se usmerja v produkcijo novih projektov slovenskih in mednarodnih ustvarjalcev.
Trg celjskih knezov 9, T: 03 42 65 162
Neorenesančna zgradba iz leta 1896 je bila kulturno in družabno središče slovenskih meščanov Celja, danes pa so v njem prostori Mestne občine Celje. Še danes ima značaj kulturnega doma: v stavbi so štiri dvorane za različne prireditve in dogodke. Velika dvorana sega čez dve nadstropji, krasijo jo bogate štukature.
Trg celjskih knezov 9
Mestni dvorec so celjski grofje gradili v 14. In 15. stoletju in ga ob tem nenehno širili in dograjevali. Osrednji del dvora je palacij z dvema viteškima dvoranama. Po izumrtju Celjskih je stavba doživljala številne spremembe. Sredi 18. stoletja je bila preurejena v vojašnico. Danes so tu arheološko razstavišče Celeia – mesto pod mestom z ostanki rimskega mesta, razstavo Grofje Celjski in razstavo od šivanke do zvezd, ki predstavlja razvoj območja od prazgodovine naprej. V dvorcu je tudi Galerija sodobne umetnosti.
Trg celjskih knezov 8
Galerija je eno od razstavišč Centra sodobne umetnosti Celje, ki v svojo stalno zbirko uvršča umetniška dela avtorjev iz celjskega prostora, dela slovenskih avtorjev in nekaterih tujih, ki so gostovali na rezidenci v Celju. Z razstavami v galeriji predstavlja in poudarja raznolikost sodobnih praks in tematik.
Trg celjskih knezov 8, T: 03 42 65 156
Pokrajinski muzej Celje del svojih zbirk predstavlja v Stari grofiji, zgrajeni v 16. in 17. stoletju. Osrednjo dvorano grofije krasi Celjski strop – redek primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v barok. Na enajstih stropnih poljih poslikava med drugim prikazuje alegorično upodobljene štiri letne čase z opravili iz vsakdanjega življenja. Oglejte si tudi kulturnozgodovinsko zbirko, predstavitev slogov od gotike do historicizma, prilagojeno obiskovalcem z okvaro vida, ter razstavo Poti o popotnici Almi M. Karlin.
Muzejski trg 1, T: 03 42 80 962
Arheološko razstavišče Celeia – mesto pod mestom v kleti Knežjega dvora je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeie »in situ«. Prvotna naselbina na območju Celja se je imenovala Keleia in je bila sprva del keltske državne tvorbe, pozneje pa del rimske province Norik. Rimljani so jo zavzeli v 1. stoletju našega štetja. Na razstavi lahko odkrivate življenje cvetočega antičnega mesta s širokimi trgi in ulicami.
Pokrajinski muzej Celje, Trg Celjskih knezov 8, T: 03 42 80 962
Grad, ki ga opazite z več točk v mestu, lahko obiščete vse dni v letu. Na največjem srednjeveškem gradu v Sloveniji lahko s posebnimi doživetji odkrivate sago o najmogočnejši plemiški rodbini s slovenskega ozemlja. Grad, čigar korenine segajo v 12. stoletje, je kot utrdba nadziral vse prometne poti do mesta. Načrtujte svoj obisk. Poleg ogleda in razgleda si v Friderikovem stolpu privoščite vstop v srednjeveške grajske zgodbe z obogateno resničnostjo.
Cesta na grad 78, T: 03 544 36 90
Na lokaciji starejše cerkev so v 14. stoletju postavili najprej triladijsko baziliko, nato pa so jo križnorebrasto obokali ter pozidali zvonik in prezbiterij. Na začetku 15. stoletja so ji prizidali gotsko kapelo Žalostne matere božje. Cerkev, ki je skozi čas doživela več prezidav, je od leta 2006 stolnica celjske škofije. Več informacij: TIC Celje.
Slomškov trg 2
Kip Marije Device stoji na visokem stebru na trikotnem podstavku. Ob stebru na podstavku stojita baročna kipa sv. Roka in sv. Florijana, poleg njiju pa so celjski meščani v 19. stoletju postavili še kip sv. Jožefa. Do druge svetovne vojne so bili na stranicah podstavka tudi posvetilni napisi v latinščini, nemščini in slovenščini iz 19. stoletja.
Glavni trg
V zidni niši Kvartirne hiše iz leta 1571, z ohranjeno zgodnjerenesančno arhitekturo, lahko opazite doprsni kip švedskega znanstvenika Alfreda Nobela, ki je večino svojega premoženja zapustil za podeljevanje Nobelovih nagrad. Delček svojega premoženja je v obliki rente namenil Sofii Hess, hčeri celjskega trgovca, s katero je bil 20 let v zapletenem ljubezenskem razmerju.
Gosposka ulica 3
Del prve srednjeveške hiše v mestu in del poznorimske vile z izjemnimi mozaiki sta na ogled natanko tam, kjer so jih arheologi našli v letih 2013–14 ob prenovi mestne ulice. Paviljon, nagrajen s prestižno nagrado European Heritage Award / Europa Nostra Award 2019, je zunaj steklen, v notranjosti pa s povezovalnimi mostovži omogoča ogled arheoloških ostalin z več zornih kotov.
Glavni trg 17
Turistično informacijski center ima svoje prostore v Paviljonu za prezentacijo arheologije. Poleg vseh turističnih informacij in različnih publikacij ponuja izbor lokalnih, regionalnih in nacionalnih spominkov. Posebej zanimivi so izdelki lokalnih umetnikov, ki delujejo v okviru celjske Umetniške četrti.
Glavni trg 17, T: 03 428 79 36
V hiši, namenjeni izobraževanju in varovanju narave, lahko na odgovoren način spoznavate življenjska okolja afriške savane, azijskega gozda, arizonske puščave in amazonske džungle ter več kot 50 živali – ambasadorje različnih živalskih skupin. Med najbolj zanimivimi sta lemurja z Madagaskarja.
Krekov trg 3, T: 051 386 658
