NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Pred davnimi časi naj bi zmaj, ki se je izlegel iz petelinjega jajca, sprožil plaz in spremenil lokacijo Tržiča. Morda so Tržičani zato, da jih ne bi nepričakovano zadelo še kaj, od nekdaj hoteli dobro videti skozi svoja okna.
Sprehod po priporočeni poti opravite v dobrih 20 minutah.
Ker se ga splača raziskovati in v njem uživati, načrtujte večurni potep.
Odkrivajte zgodbe za okni mestnih hiš. Spogledujte se s samosvojimi portali. Poiščite kamnino, ki vas vabi v bližnjo Dovžanovo sotesko!
Na krožno pot po Tržiču se podajte pri mogočnem kovinskem zmaju iz petelinjega jajca (1).
V staro mestno jedro vstopite čez kamniti most (2) s stebriči, v katerih so vidni ostanki fosilov iz slovite Dovžanove soteske. Pri prvem oknu naj vam prijeten potep zaželita zavetnika čevljarjev. (3)
(Za pot do naslednje točke potrebujete 2 min.)
Na Trgu svobode se ustavite pri Mallyjevi hiši (4) z lepim renesančnim portalom in z zgodbami iz časov usnjarjev in barvarjev. Nadaljujte pot do Devove hiše (5). Ozrite se v značilna tržiška kovana polkna in vrata ter v sušilne odprtine na strehi. V Mestni kavarni (6) si privoščite najboljše slaščice v mestu ali prvo slovensko ekološko pivo. Okrepčani nadaljujte pot do hiše na »zgornjem voglu« (7) in do Perkove hiše (8) – prve hiše na desnem bregu reke Bistrice, kjer so bili nekoč semnji in prva tržiška gostilna. Na koncu trga vas čaka še cerkev Sv. Andreja (9), nasproti cerkve pa se v vas ozira zadnje ohranjeno okno radovednih – »firbc vokn« (10) – tržiška stavbarska posebnost. Omogočala je opazovanje dogajanja na ulici brez sklanjanja skozi okno.
(Za pot do naslednje točke potrebujete 4 min.)
Po Koroški ulici nadaljujete do odcepa v Muzejsko ulico. V starem fužinarsko–obrtniškem delu Tržiča je ob še ohranjenih vodnih rakah (kanalih z zapornicami) stavba nekdanje Pollakove barvarne in usnjarne. V njej Tržiški muzej (11) predstavlja nekdanje obrti. Splača se vstopiti.
(Priporočen čas za ogled: 60 min. Za pot do naslednje točke potrebujete 6 min.)
Po ogledu muzeja se vrnite na Koroško ulico. V piceriji Pod gradom si privoščite kakšno jed iz krušne peči, nato pa se povzpnite do dvorca Neuhaus (12). Stavbo na vzpetini v središču mesta je po požaru, ki je leta 1811 uničil prvotni grad, dal zgraditi sloviti maršal Radetzky. Z grajskega vrta se širi lep pogled na ulice mesta starih obrti.
(Za pot do naslednje točke potrebujete 8 min.)
Od dvorca Neuhaus se podajte po stopnicah navzdol do Partizanske ulice. Na ulici opazujte opestnike – obcestne kamne, poimenovane po pestu na kolesu voza. Ker je kolo zadelo v obcestni kamen, ni poškodoval hiše.
Levo in čez most prispete do Kurnikove hiše (13). Najbolj celovito ohranjena tržiška hiša, zgrajena v 18. stoletju, je preživela tudi veliki požar. Če se v Tržiškem muzeju dogovorite za ogled, lahko v nadstropju odkrivate dediščino kolarstva, v pritličju z ohranjeno izvirno notranjostjo iz 19. stoletja pa se preizkusite v peki tržiške flike – značilne lokalne pogače (14).
(Priporočen čas za ogled: 45 min. Za pot do naslednje točke potrebujete 2 min.)
Le streljaj od Kurnikove hiše lahko vse leto občudujete gibljivo leseno mojstrovino – jaslice s posebnimi lesenimi figurami. Tekčeve jaslice (16) pričarajo božično zgodbo v kateremkoli dnevu v letu.
Od tu se lahko po Cankarjevi ulici vrnete na izhodišče – nazaj k tržiškemu zmaju (1), s katerim so se vaše zgodbe samosvojega srednjeveškega mesta z bogato dediščino obrtništva začele.
Namig: Vtise s sprehoda lahko strnete v Kavarni Platz, v atriju Občine Tržič. V neposredni bližini kavarne je Turistično informacijski center, kjer dobite dodatne namige za raziskovanje Tržiškega.
V DOVŽANOVO SOTESKO
Sami ali z vodnikom se odpravite v Dovžanovo sotesko. Od središča Tržiča je oddaljena manj kot 4 kilometre. Soteska, ki jo je v pestro skladovnico kamnin iz mlajšega paleozoika vrezala gorska reka Tržiška Bistrica, velja za izjemen naravni spomenik v Karavankah. Tu lahko opazujete najpopolnejše zaporedje kamnin, starih od 260 do 300 milijonov let. Na razgledni učni poti poleg kamnin odkrivajte vanje vtisnjene fosile.
Več informacij: TIC Tržič
www.visit-trzic.com
Nasproti tržiške avtobusne postaje obiskovalce pozdravi skulptura zmaja, izdelana iz več kot tone železa oz. iz kar 200 metrov cevi in več kot 900 metrov železnih trakov. Skulptura opozarja na legendo o nastanku mesta Tržič.
Iz jajca, ki ga je znesel petelin, naj bi se izlegel velikanski zmaj. S svojo veličino je preklal goro Košuto in ob tem sprožil plaz skal, ki so zasule naselbino pod goro. Prebivalci so se rešili s tekom v dolino. Tam, kjer so se ustavili, je danes Tržič.
nasproti stavbe Predilniška cesta 1
Most čez Tržiško Bistrico krasi ograja z desetimi stebriči iz rdečega trogkoefelskega apnenca iz Dovžanove soteske – pomembnega geološkega območja blizu Tržiča. V stebričih so vidni ostanki fosilov.
Predilniška cesta – Trg svobode
Meščansko–plemiški dvorec ima na renesančnem portalu letnico 1618. Tedaj ga je postavil lastnik fužin Ignacij Jabornik. Zadnji od bogatih Jabornikov je bil v mestu znan po tem, da si je cigare prižigal kar z bankovci. Njegovi potomci so obubožali in zato so morali hišo prodati usnjarjem Mallyjem.
Trg svobode 5
Rojstna hiša začetnika slovenskega posvetnega pesništva Janeza Damascena Deva (1732–1786) in avtorja prvega slovenskega libreta – besedila za opero Belin, ima lepo ohranjeni kar dve tržiški stavbni posebnosti. Kovana železna polkna in vrata, ki so bila zapovedana po velikem požaru leta 1811, so preprečevala, da bi se v primeru ponovnega požara ogenj razširil po mestu. Sušilne odprtine na strehah so v mestu usnjarjev in drugih obrtnikov služile za sušenje kož, platna in nogavic.
Trg svobode 25
Spoznavajte mesto tudi z okušanjem lokalnih jedi in pijač. V Mestni kavarni v obnovljeni Brodarjevi hiši lahko poskusite prvo slovensko ekološko pivo, ki ga varijo na ekološki kmetiji Šlibar blizu Tržiča. Kavarna slovi po slaščicah kot so Radetzkyjeva tortica s kostanjem, Zmajeva tortica in tortica Dovžanova soteska.
Trg svobode 24, T: 041 552 380
Hiša je bila v lasti usnjarjev Mallyjev, ki so svoje hčere možili z bogatimi in vplivnimi možmi. Hildo Mally so »oddali« profesorju Sušniku, ki je bil med obema svetovnima vojnama celo jugoslovanski minister za promet, Hildo pa so zato radi imenovali tržiška gospa ministrica. V hiši na zgornjem voglu je leta 1900 svoje prostore dobil prvi tržiški vrtec.
Trg svobode 30
V 12. stoletju je bil prvi, ki si je postavil hišo na desnem bregu Bistrice, kovač Vincenc Klander. Domačini so jo kmalu začeli imenovati »semnovka«, najbrž zato, ker so imeli tržiški kovači okoli nje sejme, na katerih so prodajali svoje izdelke. Pozneje je bila tu prva tržiška gostilna.
Trg svobode 31
Cerkev sv. Andreja je na zgornjem koncu glavnega trga stala že pred letom 1526, ko so zaradi turškega davka popisali vse cerkve. Cerkev so leta 1865 podrli in na njenem mestu sezidali sedanjo. V letih 1871–1880 je v cerkvi sv. Andreja kaplanoval Jakob Aljaž, navdušen Slovenec, dober pevec in planinec. V času službovanja v Tržiču je poslovenil najbolj znano božično pesem »Stille Nacht, heilige Nacht« (Sveta noč). Prav v Tržiču so to pesem prvič zapeli v slovenskem jeziku.
križišče Trga svobode, Partizanske in Koroške ceste
Tržičani so ponosni na posebno izvedbo okna, ki kaže nekdanjo iznajdljivost in radovednost. Skozi navzven pomaknjeno in v spodnjem delu zastekljeno okno so radovedne tržiške gospe lahko opazovale dogajanje na ulici, ne da bi jim ga bilo treba odpreti ali se čezenj skloniti.
Koroška cesta 1
V zanimivem ambientu nekdanje usnjarne in modrotiskarne ima prostore lokalni muzej. V njem so predstavljene nekoč izjemno močno razvite obrti, ki so dajale kruh številnim Tržičanom. Poslušajte pesmi in pričevanja, zaznajte vonj na usnjarski razstavi, naredite preizkus s čevljarsko lučko, obujte se v nenavadne čevlje iz starih časov, potipajte prejo, nahranite zmaja. Preteklost je na novih razstavah usnjarstva, čevljarstva, nogavičarstva, tekstila, barvarstva in v Slovenskem smučarskem muzeju predstavljena tako, da se boste ob učenju tudi zabavali.
Muzejska ulica 11, T: 04 53 15 500
Najslavnejši lastnik dvorca je bil grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu, ki je grad skupaj s posestvom kupil od svoje tašče in med letoma 1807 in 1819 na njem tudi občasno živel. Ko je leta 1811 Tržič prizadel grozovit požar, ogenj ni prizanesel niti staremu gradu Neuhaus. Grof Radetzky je dal nov manjši dvorec postaviti nekoliko nižje od prvotnega, ves denar, ki ga je dobil kot odškodnino za pogoreli grad, pa je prepustil tržiškim revežem.
Koroška cesta 24
Na Partizanski ulici lahko opazujemo številne obcestne kamne. Po pestu na kolesu voza, ki se je zadel v obcestni kamen in tako ni poškodoval hiše oziroma fasade, se imenujejo »opestniki«.
Partizanska ulica
Najbolj celovito ohranjena hiša v Tržiču, zgrajena v 18. stoletju, je preživela tudi veliki požar leta 1811. Pritličje je zidano, nadstropje je leseno, streha s sušilnimi odprtinami pa je krita s skodlami. V nadstropju podobo hiše z dvema črnima in eno belo kuhinjo zaznamuje gank.
V več kot treh stoletjih je hiša menjala svoje lastnike, obliko in funkcije. Današnje ime nosi po Vojtehu Kurniku, pesniku in kolarju, ki se je v tej hiši rodil leta 1826. Ob predhodni najavi se v najstarejši hiši v Tržiču lahko preizkusite tudi v peki tržiške flike.
Kurnikova pot 2, T: 04 53 15 500 (Tržiški muzej)
Tržiška flika je lokalno priljubljena okrogla pogača. Flike so nekoč pripravljali iz ostankov testa za kruh. Gospodinje so, ko so zamesile za kruh, odtrgale »fliko testa«, jo na tanko razvaljale, namazale z zaseko ali kislo smetano in posule s kumino.
Med jedmi z območja Tržiča so tudi tržiške bržole – manjši kosi ovčjega mesa v okusni enolončnici.
Tekavčeve jaslice sodijo med najlepše dosežke ljudske in verske kulture pri nas. Prvotne jaslice je med letoma 1935 in 1970 iz lipovega lesa s čevljarskim nožem izrezal tržiški čevljar Jožef Ribnikar. Vsaka figura iz lesa je unikat. Prav posebne so dvojne ali trojne figure iz enega samega kosa lesa. V jaslicah so nekatere figure tudi gibljive: pastirji hodijo, Marija ziblje, pastir seka drva, angeli krožijo nad štalico, pastir črpa vodo, zvonovi zvonijo.
Cerkvena ulica 2a, T: 051 274 374
