Na Slovenskem podeželskem parlamentu: Kako oživiti prazne hiše?
Kako spodbuditi prenovo praznih hiš in stanovanj in kako pri tem ohraniti kulturno dediščino, ki daje prostorom njihovo identiteto? Kako zagotoviti več stanovanj za mlade? To so bila nekatera ključna vprašanja 6. Slovenskega podeželskega parlamenta v Ilirski Bistrici, ki smo se ga 11. junija 2026 na povabilo organizatorja udeležili tudi v Združenju zgodovinskih mest Slovenije.
Sodelovali smo na forumu Stanovanjska problematika na podeželju – obnova starih hiš in stanovanj, kjer smo predstavili izzive in priložnosti, s katerimi se srečujejo slovenska zgodovinska mestna središča. Čeprav govorimo o mestih in podeželju, so številne težave povsod presenetljivo podobne:
- mladi se zaradi pomanjkanja primernih stanovanj izseljujejo,
- številne stare hiše in dediščina propadajo,
- izgubljamo dragoceno identiteto prostora in značilno podobo naše krajine.
Po podatkih Statističnega urada je v Sloveniji več kot 160.000 praznih stanovanj in objektov, medtem ko je dostopnost stanovanj za mlade in mlade družine ena največjih razvojnih težav tako mest kot podeželja. Prav zato postaja prenova obstoječega stavbnega fonda ena ključnih razvojnih nalog prihodnjih let.
Foto: Slovenski podeželski parlament
Na forumu smo predstavili pobudo Mesto, moj dom, s katero želimo krepiti pripadnost prebivalcev zgodovinskim mestom ter jih aktivno vključevati v soustvarjanje kakovostnega bivalnega okolja. Udeležencem smo predstavili tudi program Šola prenove, ki že vrsto let prispeva k prenosu znanj za kakovostno obnovo, vzdrževanje in ohranjanje stavb kulturne dediščine ter s tem pomaga ustvarjati pogoje za ponovno oživljanje zgodovinskih jeder.
Med primeri dobrih praks so bili predstavljeni tudi projekti prenove stanovanj v zgodovinskih mestnih jedrih Novega mesta in Kranja, ki dokazujejo, da je mogoče z obnovo obstoječih stavb ustvarjati kakovostna stanovanja za mlade ter hkrati ohranjati kulturno dediščino kot pomemben del lokalne identitete.
Eden izmed osrednjih namenov letošnjega podeželskega parlamenta je bilo oblikovanje konkretnih priporočil za odločevalce na nacionalni ravni. Udeleženci smo skozi razprave in izmenjavo dobrih praks iskali rešitve za učinkovitejšo rabo obstoječega stavbnega fonda, izboljšanje stanovanjskih pogojev ter ohranjanje poseljenosti in vitalnosti slovenskega podeželja.
Za Združenje zgodovinskih mest Slovenije je bila udeležba na Podeželskem parlamentu pomembna priložnost za povezovanje z organizacijami in posamezniki, ki si prizadevajo za podobne cilje – oživljanje naselij, varovanje kulturne dediščine ter ustvarjanje pogojev za kakovostno življenje prihodnjih generacij. Bili smo enotnega mnenja, da so odprt pogovor, izmenjava idej in deljenje primerov dobrih praks prvi in ključni korak do sprememb.
