V vinu je resnica
Vinska trta združuje generacije, prinaša pesem in radost. Vinogradništvo ima v Sloveniji globoke korenine, ki segajo do rimskih časov. Priklanja se tradiciji prednikov, njihovi modrosti, marljivim rokam in ljubezni do trte ter znanje in izročilo spretno prilagaja sodobnosti. V treh vinorodnih deželah, primorski, posavski in podravski, ter devetih vinorodnih okoliših se prideluje vino, ki je po kakovosti v samem svetovnem vrhu. Odkrijte znameniti rek »V vinu je resnica« in okusite žlahtno kapljico zgodovinskih mest.
Ugodna tla in primerne vremenske pogoje so na gričih Haloz in Slovenskih goric že Kelti in Iliri izkoriščali za gojenje vinske trte, njihove izkušnje in način dela pa so osvojili tudi prišleki Slovani. Z vinogradništvom so se intenzivno ukvarjali tudi menihi in najstarejša še ohranjena ptujska vinska klet je ravno v ptujskem minoritskem samostanu. O izjemni tradiciji gojenja vinske trte na področju Ptuja pripoveduje Ptujska klet, v kateri hranijo steklenico najstarejšega vina na Slovenskem, Zlato trto z letnico 1917, imajo pa tudi eno največjih arhivskih vinskih zbirk v tem delu Evrope, ki šteje več kot 200 tisoč steklenic. Med njimi je sauvignon iz leta 1922, katerega vrednost ocenjujejo na približno 55 tisoč evrov, priljubljena vina pa so še haložan, laški rizling in rosé. Da je Ptuj res močno povezan z vinarstvom, potrjuje tudi znani mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina, ki vsako leto avgusta združi najboljše svetovne pesnike in druge umetnike ter najodličnejša slovenska vina.
Na sončnih sredozemskih terasah Slovenskega primorja, ki se ponekod raztezajo vse do morja, že stoletja uspeva vinska trta. Zaradi izrazito toplega podnebja so najbolj razširjene rdeče sorte – v slovenski Istri zlasti refošk, sledita merlot in rebula – ter bele malvazija, chardonnay, cabernet sauvignon in seveda rumeni muškat, ki se precej razlikuje od muškatov v preostalih vinorodnih okoliših. Bogato in aromatično avtohtono žlahtno kapljico lahko preizkusite v kateri od mnogih vinskih kleti, posejanih po okoliških gričih, ki pridelujejo vrhunska vina. Nekaj posebnega je vinska fontana v Marezigah, ob kateri se odpira prekrasna veduta Koprskega zaliva, v Piranu pa vam ponudijo polsladko vino Portorosé, polsladki muškat rosé, ki diši po vrtnici in ga imenujejo »vino ljubezni«.
Že pisatelj Janez Trdina je zapisal, da si je največjo čast in pomen v Beli krajini pridobila vinska trta, saj je njen svet tako lepo obrnjen proti soncu in apnena zemlja ugodno vpliva na trsje in grozdje. Kar je za Dolenjce cviček, je v Beli krajini zaščitena metliška črnina – gre za najbolj znano, suho rdeče vino škrlatno rdeče barve, ki ga sestavljajo lokalne rdeče vinske sorte – od modre frankinje, ki mu da okus, do žametovke, portugalke, gamaya in šentlovrenke, ki so tudi samostojno uspešne in priljubljene. Najbolj zastopani beli sorti sta kraljevina in laški rizling, zelo raznoliko ponudbo Bele krajine pa dopolnjujejo še rumeni muškat in predikatna vina. Ali ste vedeli, da so v Metliki že pred 111 leti ustanovili vinarsko zadrugo? Ta je pomembno vplivala na razvoj vinogradništva na tem območju.
Včasih je veljal rek, da ni Belokranjca, ki ne bi imel trt in zidanice. Pokrajina namreč že stoletja omogoča vinogradništvo, tako da so zidanice, ki jih je omenjal že Valvasor, pomemben element kulture, zadnja leta pa tudi v središču vidno naraščajoče panoge, vinskega turizma. Tudi v Črnomlju skrbno gojijo vinogradniško tradicijo svojih dedov, njihova vina dobivajo najvišje ocene, pridelujejo različne sorte, od portugalke do belokranjca, metliške črnine in visokokakovostnih sortnih vin. Poskusite jih med drugim lahko tudi v Črnomaljski vinski kleti ali pa na vsakoletnem Martinovem večeru vina.
Žužemberk se lahko pohvali z razvojem zanimivih sort, ki drugod niso tako poznane. Tako v Suhi krajini med rdečimi sortami v zadnjih desetletjih prednjači zweigelt, med belimi vini pa kerner (za ljubitelje vin svežega, sadnega okusa) in scheurebe. Zweigelt, katerega okus opisujejo kot sadno-višnjev, so s križanjem modre frankinje in šentlovrenke naredili leta 1922 v Avstriji, ko so iskali rdečo sorto, ki bi najbolje uspevala v skromnejših razmerah, bila odporna na pozebo in peronosporo. Zaradi vseh teh odlik se je hitro razširila v mnoge evropske dežele, torej tudi v kraje v okolici Žužemberka, kjer domačini ohranjajo vinogradniško dediščino prednikov na ponekod neverjetno strmih pobočjih. Na gradu Žužemberk lahko izbrano lokalno vinsko kapljico poskusite v vinoteki, imenovani tudi ambasada zweigelta.
Cistercijani so bili tisti, ki so na prostranih vinogradih v bližini reke Krke opravili pionirsko delo, Kostanjevico na Krki zapisali na vinski zemljevid in jo naredili za eno od središč pridelovanja cvička, zaradi česar ji danes pravimo tudi matica cvička. Poleg slednjega domačini tradicionalno pridelujejo še sauvignon, chardonnay, modro frankinjo in laški rizling. V bližini Kostanjevice se z vinogradništvom ukvarja tudi pleterska kartuzija, ki je svojo klet zgradila že pred več kot 600 leti, poleg cvička pa so znani še po mašnem, sortnem in predikatnem vinu. Poseben poklon cvičku je Cvičkov hram, ki je grajen po vzoru vinskega hrama iz 18. stoletja.
Slovenske Konjice so mesto cvetja in vina, radi poudarijo domačini. Vinska ponudba je v tem idiličnem kraju res bogata: od renskega in laškega rizlinga, rizvanca, sauvignona, chardonnaya, sivega in belega pinota, če omenimo samo nekatere bele sorte, do priljubljenih rdečih sort modrega pinota in modre frankinje. V Slovenskih Konjicah posebej izstopata dve vinski kleti: ena najsodobnejših, tudi arhitekturno nadvse posebna je klet Zlati grič, ki, vkopana v zemljo, kraljuje na vinorodnem gričevju Škalce, v slavni Otakarjevi kleti Žičke kartuzije pa belo in rosé penino zorijo po znani francoski metodi.
Kdor nima na griču postavljene zidanice, v njeni kleti pa sodov, polnih cvička, ni pravi Novomeščan, pravi nenapisano pravilo, zato boste v okolici Novega mesta opazili mnoge hiške, posejane med skrbno urejenimi vinogradi, iz katerih se širita dobra volja in smeh. Dolenjski prestolnici nekateri pravijo tudi prestolnica cvička. Slednji velja za pravega posebneža med vini, saj je eno redkih vin v svetovnem merilu, ki je narejeno tako iz belih kot tudi rdečih vrst grozdja (najmanj štirih sort, pri čemer sta osrednji rdeča žametovka in bela kraljevina), poleg toskanskega chiantija je edino na svetu, ki ima zaščiteno sestavo, pripisujejo pa mu tudi zdravilne učinke. Cviček in preostale vrste vina, ki redno dobivajo najboljše ocene in medalje na mednarodnih ocenjevanjih, lahko preizkusite v kateri od številnih dolenjskih kleti in vinotočev.
Vinograd je odprta tovarna, v kateri narava vsako leto poskrbi za malce drugačno ponudbo, povedo v Šentjurju. Da imajo mnogi šentjurski vinogradi pogojno lego, ob obilici v vrhunskih in z najvišjimi priznanji nagrajenih vin ne bi opazili. Rumeni muškat, modri pinot, pozne in ledene trgatve so med najbolj prepoznavnimi šentjurskimi vinskimi sortami, posebej ponosni pa so na trto modre kavčine, cepič najstarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta, ki raste ob hiši šentjurske znamenite glasbene družine Ipavec. Po Ipavcih vsako leto poimenujejo tudi izbrana najboljša krajevna vina.
Bi radi poskusili lokalne specialitete naših zgodovinskih mest, ob katerih se najbolje poda vrhunska vinska kapljica? Izbirajte med pestro ponudbo okusov mest in uživajte v gastronomski dediščini, ki so jo ustvarili naši predniki, danes pa z veliko domišljije in znanja spretno nadgrajujejo kuharski mojstri.
Potrebujete navdih? Oglejte si naš VIDEO o vinu!
