NajlepšI sprehodi po zgodovinskih mestih slovenije
Še tako kratek postanek v enem od zgodovinskih mest Slovenije ponudi obilico navdihujočih zgodb! Izbrani sprehodi vodijo po najpomembnejših mestnih posebnostih, vključujejo mestno kulinariko in ponujajo odcepe v zeleno okolico.
Ko se podate na sprehod, se iz obiskovalca spremenite v raziskovalca pravega značaja mesta!
Novo mesto, pomembno evropsko najdišče bronastih situl iz železne dobe, je mesto na sedmih gričih. Vsaj dva prehodite že na sprehodu po starem mestnem jedru. Podajte se na pot od najlepše ulice, imenovane Breg, in se po raziskovanju trgov in ulic ter lahkotnih sprehodov čez Kapiteljski grič in Marof, čez mestni gozd in reko Krko vrnite nazaj na Breg.
Predlagano pot prehodite v eni uri.
Ker vas zanimivosti vabijo k postankom, ogledom in doživetjem, si vzemite vsaj pol dneva časa.
Odkrijte ulico na srednjeveškem obzidju. Z zanimivih mostov se zazrite v reko, ki s svojim okljukom objema mesto. Sprehajajte se v senci starih dreves. Odkrivajte mitološki gozd. Uživajte v nepozabnih vedutah.
Sprehod začnite na Glavnem trgu (1) – največjem srednjeveškem trgu v Sloveniji, ki je že stoletja prizorišče druženj pod arkadami historičnih stavb. Vstopite v ljubke mestne butike, pokukajte v meščanske stavbe in si oglejte mestno hišo (2), zgrajeno leta 1905. Ustavite se v Turistično informacijskem centru (3) in se opremite s karto mesta ter zgodbami za vse vaše novomeške poti.
Namig: V bližnji Dilančevi ulici si privoščite postanek v doživljajski restavraciji Fink&Situla, ki preseneča z lokalnimi in mednarodnimi specialitetami, z brezglutenskimi dobrotami ter s posebnim halštatskim menijem. Jedi, ki si jih lahko privoščite v senci dreves, tu ustvarja nagrajeni kuharski mojster Damjan Fink.
S prenovljenega trga se odpravite proti srednjeveški ulici Breg (4), ki stoji na ostankih nekdanjega obzidja. Ozka ulica je prepoznavna po barvitih hiškah. Nekoč so tu prebivali najrevnejši prebivalci, danes pa je Breg med najbolj prepoznavnimi posebnostmi Novega mesta. Na sprehodu se boste zagotovo vprašali, kako so nekoč gradili na živi skali nad reko Krko (5). Pot nadaljujte po Cvelbarjevi ulici, kjer je tudi rojstna hiša Božidarja Jakca (6), umetnika, ki je naslikal znamenite vedute Novega mesta.
Z Brega se po nekoliko skritih stopnicah povzpnite na zelene Muzejske vrtove z mogočnimi kamnitimi ostanki starodavne preteklosti. Vrtovi vas vabijo, da vstopite v Dolenjski muzej Novo mesto (7). Po ogledih pot nadaljujte po stopnicah. Prečkajte ulico in nadaljujte navzgor na Kapiteljski grič (8). Ta kraljuje nad mestom skupaj s stolno cerkvijo sv. Nikolaja (9). V njej je znamenita oltarna slika slavnega italijanskega umetnika Tintoretta. Konec leta 2021 se na cerkvenem zvoniku obeta tudi razgledna ploščad, ki bo obiskovalcem ponudila osupljiv pogled na Novo mesto kot na dlani.
S Kapitlja se spustite na Novi trg (10) in se okrepčajte v enem od tamkajšnjih lokalov. Nato prečkajte cesto in se napotite v senco kostanjev Kettejevega drevoreda (11). Pot, ki vodi mimo hiše pesnika Dragotina Ketteja, se počasi vzpenja in ob tem ponuja vse širši pogled na okljuk Krke. Pripelje vas na grič Marof s prazgodovinskim gradiščem (12).
Z griča se po stopnicah spustite do reke Krke. Njen levi breg vas vabi v park z igrali in prostorom za piknik. Po lepih trenutkih ob reki se podajte čez leseni Ragovski most (13) in se na njem ozrite proti bližnjim jezom. Uživajte v doživetju vode.
Na drugem bregu raziščite gozd Ragov log (14). Nekdaj naj bi tukaj vladal sam peklenšček, po katerem se je območje dolgo časa imenovalo Vragovo. Na poti skozi mestni gozd se vam med drugim razpre pogled na vrtove Frančiškanskega samostana (15) na drugem bregu reke.
Nazaj v staro mestno jedro pridete čez železni Kandijski most (16). Z mostu znova zagledate slikovito ulico Breg (2). Njena izjemna veduta vas vabi, da jo obiščete še enkrat. Tu se lahko odločite, da se ponovno podate po sloviti ulici ali da pot nadaljujete naravnost naprej do Glavnega trg (1). Lahko pa se sprehodite še po Župančičevem sprehajališču (17), ki se ves čas drži levega brega reke Krke. Od tu zagotovo opazite priložnosti za aktivnosti na prostem. Na Mestni plaži (18) si lahko izposodite sup ali leseni čoln in potep po Novem mestu sklenete s pravim srečanjem z reko Krko.
Namig: Ustavite se v Čajarni Stari most tik ob Kandijskem mostu. V tem posebnem lokalu vam družbo delajo mačke. Če ste se odločili za sprehod ob reki, pojdite do gostišča Loka in na terasi tik nad reko uživajte v hišnih specialitetah iz lokalnih sestavin.
Osrednji del starega mestnega jedra je največji srednjeveški trg v Sloveniji. Po celoviti prenovi je postal živahna dnevna soba mesta in privlačno prizorišče mestnega dogajanja. Trg je dobil svojo značilno obliko v 16. stoletju, ko je veljal za enega najlepših v deželi. Hiše imajo značilne kamnite arkade, nekatere pa tudi atrijska dvorišča. Nekoč prometno močno obremenjen trg je zdaj rezerviran za pešce in kolesarje.
Dvonadstropno zgradbo s poudarjenim osrednjim delom in arkadnim pritličjem so zgradili leta 1905 na mestu prejšnjega porušenega rotovža. Glavna fasada ima historične novoromanske in novogotske stavbe elemente. Z gradnjo rotovža je povezana zgodba, da naj bi ga gradili s pomočjo cvička. V času gradnje naj bi zmanjkalo vode, zidarji pa so ga nadomestili kar z lokalnim vinom.
Glavni trg 7
Tu dobite vse podatke o prenočiščih, kulinarični ponudbi, prireditvah, kulturi, športu in drugih možnostih aktivnega preživljanja prostega časa. Dogovorite se lahko za vodene oglede mesta in okolice. V prostorih TIC-a je na voljo bogata izbira turističnih spominkov. Mesto in okolico lahko spoznavate tudi s kolesom, lahko si sposodite običajna in električna gorska kolesa.
Glavni trg 11, T: 07 39 39 263
Ulica, ki je ob koncu 18. stoletja zrasla na ostankih dela mestnega obzidja, je največkrat upodobljena veduta slovenskega mesta. Strnjen niz stanovanjskih stavb je naslonjen na ostaline zidu in na živo skalo strmega pobočja nad reko Krko. Prebivalci ulice so se ukvarjali s pridelavo in prodajo zelenjave, pranjem perila, s sušenjem mesa in oddajanjem sob podnajemnikom, še posebej dijakom. Večina stavb ima tipično podobo z delno vkopano kletjo, bivalnim pritličjem in značilnim gankom.
Največja dolenjska reka, ki ima sprva nepredvidljiv kraški značaj, se na novomeškem območju zajeda v žive skale. Skozi Novo mesto teče v dveh lepih zavojih. Stari del mesta je stisnjen na notranjo stran Krkinega okljuka. Reka, ki v zgornjem toku privlači s svojo živahnostjo, na novomeškem območju ponuja sproščeno čolnarjenje in supanje.
Slikar in grafik Božidar Jakac (1899–1989) je zgodnje otroštvo preživel v hiši, na kateri lahko zdaj opazite spominsko ploščo. Naslednja leta je njegova družina preživela v stavbi na začetku bližnje Sokolske ulice. Nekdanji hotel se zdaj imenuje Jakčev dom, v njem Dolenjski muzej Novo mesto razstavlja dela iz zbirke kar 828 umetnin, ki jih je Božidar Jakac podaril rodnemu mestu. V zbirki so tudi njegove značilne vedute Brega – »vlaka vegastih starih hišic«.
Cvelbarjeva ulica 9
Dolenjski muzej v historični stavbi Križatija predstavlja izjemno arheološko dediščino izkopavanj v Novem mestu, v katerih imajo poseben pomen najdbe iz starejše železne dobe (8.–4. stoletje pr. n. št). V muzeju spoznavate tudi etnološko dediščino kmečkega in obrtniškega načina življenja na Dolenjskem ter novejšo zgodovino od konca 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Stalna razstava Leon Štukelj 1898–1999 predstavlja življenje najuspešnejšega slovenskega športnika po številu osvojenih medalj na olimpijskih igrah.
Muzejska ulica 7, T: 07 373 11 30
Novo mesto leži na sedmih gričih. Prvi in najvišji med njimi je razgledni Kapiteljski grič (253 m), ki je ime dobil po Kolegiatnem kapitlju, cerkveni ustanovi iz leta 1493. Na griču, ki dominira nad mestnimi ulicami, so tudi Šance – del ohranjenega in obnovljenega obrambnega obzidja tik ob kapiteljskih vrtovih. Ob obzidju je urejena razgledna sprehajalna pot.
Gotska cerkev na vrhu Kapiteljskega griča je najimenitnejši spomenik mesta in ključni simbol novomeške vedute. V najstarejši sakralni zgradbi v mestu, prvič omenjeni že leta 1428, velik oltar krasi slika znamenitega slikarja Tintoretta iz 16. stoletja. Poleg edinega Tintorettovega dela v Sloveniji v cerkev vabijo kripta prvega dunajskega škofa in bronasta reliefna vrata z upodobitvami 650-letne zgodovine Novega mesta.
Kapiteljska ulica, Kapiteljski grič
Novejše središče mesta predstavlja trg s parkiriščem, garažno hišo, poslovnimi in javnimi zgradbami, pošto, banko in različnimi lokali. Tu je tudi Kulturni center Janeza Trdine z vrhunsko ponudbo gledaliških, glasbenih, filmskih in drugih prireditev.
Več kot 300 divjih kostanjev vas spremlja na 1,5 kilometra dolgi poti od centra mesta čez grič Marof do predmestnega Bršljina. Drevored, zasajen že leta 1891, je eno od najlepših mestnih sprehajališč. Poimenovan je po pesniku Dragotinu Ketteju (1876–1899), ki je svoja največja dela ustvaril v Novem mestu. Živel je v hiši ob drevoredu in se šolal v novomeški gimnaziji.
Novo mesto velja za pomembno evropsko najdišče z največ odkritimi železnodobnimi bronastimi vedricami – situlami. Grič pomembnih arheoloških najdišč je bil poseljen že celotno prvo tisočletje pred našim štetjem. Prazgodovinsko gradišče je bilo sestavljeno iz višje akropole, utrjene z zemeljskim obrambnim nasipom, in spodnjega dela. Po Marofu vodi peščena krožna tematska pot, ki poleg predstavitve gradišča in življenja v času pred našim štetjem ponuja lepe razglede na mesto.
Privlačen leseni most od leta 1987 povezuje mesto z gozdom Ragov log. Na enem bregu reke Krke je Jerebova ulica s Parkom Evropske unije, na drugi strani mestni gozd. Območje okoli mostu, ki je bil prenovljen leta 2008, ponuja obilo možnosti za rekreacijo v naravi.
Jerebova ulica
V mestnem gozdu, polnem sprehajalnih in tekaških poti, je tudi gozdna učna pot. Priljubljeno zeleno stičišče mesta, reke in dreves naj bi se nekoč imenovalo Vragovo. Hudič naj bi od tod nadzoroval življenje domačinov, pretkani kmet naj bi z njim sklenil stavo. Če bi hudiču uspelo v enem dnevu zgraditi jez čez reko Krko, naj bi mu kmet izročil sina, sicer pa naj bi vrag pobral šila in kopita. Peklenščku je podvig spodletel – še danes se vidi luknja v jezu in skala na bregu reke Krke, ki je hudič ni mogel pravočasno spraviti do jezu.
Vrtovi z dostopom do reke Krke, ki jih lahko opazujemo z nasprotnega rečnega brega, vabijo na raziskovanje dediščine samostana, ki je od 15. stoletja pomembno vplival na življenje mesta. V samostanu, zgrajenem leta 1472 in obnovljenem po požaru leta 1664, je najstarejša knjižnica v mestu. V stavbi je tudi vinska klet, za oglede in pokušine žganj se lahko dogovorite v Turistično informacijskem centru Novo mesto.
Frančiškanski trg 1
Železni cestni most, ki povezuje staro mestno jedro z zaledjem, je bil zgrajen leta 1898. Kovičena konstrukcija, ki prečka Krko v enem samem loku, dolgem kar 75 metrov, sodi med redke in najstarejše tovrstne konstrukcije v Sloveniji.
Glavni trg
Župančičevo sprehajališče povezuje staro mestno jedro in predel ob Bršljinskem potoku. Sprehod, ki ga v mestu začnete na Pugljevi ulici, vas ves čas vodi po nabrežju reke Krke. Ob poti so klopi za prijetne postanke, tod srečate športne površine in prispete do priljubljenega gostišča Loka.
Športni park Loka in športni park Portoval s teniškimi igrišči vabita k rekreaciji na obeh bregovih reke Krke, ki ju povezuje brv za pešce. Na desnem bregu je še mestna plaža, ki je z izposojevalnico supov in lesenih čolnov odlično izhodišče za spoznavanje Novega mesta z rečne gladine. Odsupajte pod dvema mostovoma in si oglejte Breg in Frančiškanski samostan z nove perspektive.
Beach Bar Loca, Topliška cesta 2c, T: 064 12 99 22
