Okusi slovenskih zgodovinskih mest

Kulinarika slovenskih zgodovinskih mest je edinstvena in raznolika. Tradicionalne jedi odslikavajo žlahtne prvine slovenske gastronomije, ki jo plemenitijo kulinarični vplivi Mediterana, Panonske nižine, Alp in Balkana v kar 24 gastronomskih pokrajinah in treh vinorodnih deželah. Bogata zakladnica slovenske kulinarike bo še posebej zasijala v letu 2021, ko bo Slovenija prevzela naziv Evropske gastronomske regije.

Okusite kulinariko slovenskih zgodovinskih mest in poskusite recepte tradicionalnih slovenskih jedi sedemnajstih zgodovinskih mest Slovenije.

 

Celje – Šamrola ali celjska rolca

Šamrola ali celjska rolca je priljubljena celjska slaščica iz listnatega testa in vaniljeve kreme, ki jo Celjani pripravljajo že več kot 150 let. V njej naj bi nekoč užival celo Alfred Nobel, ko je v Celju obiskoval svojo ljubezen Sofijo Hess.

Recept za šamrolo ali celjsko rolco najdete TUKAJ.

 

Idrija –  Idrijski žlikrofi

Idrijski žlikrofi so kulinarična posebnost Idrije, pripravljeni iz testa in krompirjevega nadeva, poznani predvsem po značilni obliki Napoleonovega klobuka. Idrijski žlikrofi so tudi prva slovenska jed, ki je bila zaščitena na ravni Evropske unije kot »zajamčena tradicionalna posebnost« in še danes združuje ljubitelje tradicionalnih okusov na praznik idrijskih žlikrofov.

Recept za idrijske žlikrofe najdete TUKAJ.

 

Jesenice – Govnač

Golnač ozrioma govnač, kot ga imenujejo domačini, je tipična slovenska jed jeseniških železarjev. Enolončnico iz zelja in krompirja so, ob predložitvi bona, postregli v železarskih ‘kantinah’, kjer so delavci jedli toplo hrano v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.

Recept za govnač najdete TUKAJ.

 

Kamnik – Tuhinjska fila

Tuhinjska fila velja za slovensko jed, ki so jo pripravljali samo ob največjih praznikih. Osnovne sestavine so šunka oziroma prekajeno meso, bel kruh, jajca, čebula, smetana in različne začimbe.

Recept za tuhinjsko filo najdete TUKAJ.

 

Koper – Figov hlebček

Sadež fige je medeno sladek in aromatičen, zato tudi zaseda pomembno mesto v mediteranski kulinariki, še posebno pri pripravi sladic. V Kopru se zakladnica istrska kulinarike vsako leto predstavlja na znamenitem dogodku Sladka Istra, kjer vas na stojnicah čaka tudi slasten figov hlebček.

Recept za figov hlebček najdete TUKAJ.

 

Kostanjevica na Krki – Cop na lop

Cop na lop (potepača ali potanc) je sočna pogača s skuto, ki se ponudi topla. Tradicionalna slovenska jed iz kvašenega belega (lahko tudi ajdovega ali pirinega) testa, ki je v 16. stoletju pripotovala iz južnejših območij Balkana, je nekoč otrokom pomenila sladico, ki so jo nestrpno čakali, danes pa se pogosto ponudi pri degustaciji vin.

Recept za cop na lop najdete TUKAJ.

 

Kranj – Kranjski štruklji

Kranjski štruklji so izjemna slovenska sladica, ki jo pripravljamo po receptu iz 19. stoletja. Avtorica recepta je Magdalena Pleiweis, ki je leta 1868 objavila knjigo receptov Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila.

Recept za kranjske štruklje najdete TUKAJ.

 

Metlika – Belokranjska pogača

Del tradicionalne belokranjske dobrodošlice je tudi avtohtona belokranjska pogača, ki, zaradi svojstvene recepture, spada med evropsko zaščitene slovenske proizvode s statusom zajamčene tradicionalne posebnosti. Po tradiciji se pogača na mizo prinese še topla, nakar si jo jedci z rokami sproti lomijo po zarezah.

Recept za belokranjsko pogačo najdete TUKAJ

 

Novo mesto – Skutni štruklji s pregreto smetano

Posebno poglavje v dolenjski kulinariki predstavljajo štruklji, ki se v zapisih omenjajo že leta 1589. Nekoč so bili štruklji na mizi ob vseh družinskih praznikih, ob koncu žetve in drugih skupinskih delih, pa tudi kot jed dobrodošlice za goste. Poleg fižolovih, ocvirkovih, pehtranovih, ajdovih, se med najbolj priljubljene slovenske jedi uvrščajo tudi skutni štruklji s pregreto smetano.

Recept za skutne štruklje s pregreto smetano najdete TUKAJ.

 

Piran – Fritaja

Fritaja ali omleta je značilna dobrota istrske kuhinje, ki temelji na enostavnih jedeh iz sezonskih surovin. Pripravljena je iz domačih jajc in sezonskih živil, kot so šparglji, tartufi, pršut, klobase, gobe … Priljubljena različica je fritaja z divjimi šparglji, ki jedi dajo poseben aromatičen okus.

Recept za fritajo s špargo najdete TUKAJ.

 

Ptuj – Haloška gibanica

V paleti raznolikih gibanic severovzhodne in vzhodne Slovenije ima svoje posebno mesto haloška gibanica. Gre za slano ali sladko pogačo iz kvašenega testa, obloženo s skuto, rumenjaki in kislo smetano, ki se odlično ujema s haloškimi belimi vini.

Recept za haloško gibanico najdete TUKAJ.

 

Radovljica – Juha dimljene postrvi

Sladkovodne ribe, ki živijo v čistih slovenskih rekah in domačih ribogojnicah, prinašajo svežino v tradicionalno slovensko kulinariko. Jed, ki jo pripravljajo v Radovljici, ponuja dimljeno postrv blagega okusa, ki je odlična tudi, če jo pripravimo kot juho.

Recept za juho iz dimljene postrvi najdete TUKAJ

 

Slovenske Konjice – Ocvirkovka

Ocvirkovko poznamo tudi pod drugimi imeni, kot so špehovka, ocvirkova potica, ocvirkovca … Gre zelo okusno in enostavno slovensko jed, ki jo gospodinje pripravljale predvsem v zimskem času in za praznike, kot so božič, martinovo in pust.

Recept za ocvirkovko najdete TUKAJ.

 

Šentjur – Kozjanski krapki

Posebnost gastronomske regije Kozjansko, kamor se uvršča zgodovinsko mesto Šentjur, so kozjanski krapki. Okusni žepki iz ajdovega testa, nadevani s proseno kašo in zabeljeni z ocvirki in smetano se običajno postrežejo kot topla predjed ali kot priloga omakam.

Recept za kozjanske krapke najdete TUKAJ.

 

Škofja Loka – Loška medla

Loška medla, jed iz prosene kaše ali moke ter zabele, sodi med najstarejše slovenske kmečke jedi. Jed je nastala v času hude lakote pred skoraj pol stoletja. Jedli so jo vsak dan za zajtrk, otroci pa so vedeli: ˝šestkrat medla, potem je pa nedelja˝.

Recept za loško medlo najdete TUKAJ.

 

Tržič – Maslovnik

Maslovnik ali po domače masovn’k je krepka pastirska mlečna jed, ki izvira iz tržiških planin. Dišeča, rumena in kašasta slovenska jed je sestavljena iz kisle smetane, jajc in koruzne moke ne sme biti preredka, pa tudi prekisla ne. Nekateri jo jedo samo, drugi jo namažejo na kruh ali pa zraven jedo še ajdove ali koruzne žgance.

Recept za maslovnik najdete TUKAJ.

 

Žužemberk

Štruklji so razširjena tradicionalna slovenska jed, ki se po pokrajinah razlikuje predvsem glede na nadev, s katerim nadevamo vlečeno testo. Fižolovi štruklji so razširjeni na Dolenjski in še posebej v oklici Žužemberka.

Recept za fižolove štruklje najdete TUKAJ.